AvtorMiha Štrukelj

Naši sosedje so preglasni, kaj lahko storimo?
Pomoč z nemogočimi sosedi. Živim v bloku, v katerem je veliko stanovanj. Že večkrat prej smo imeli težave z glasnimi sosedi, ki jih imamo tako zraven kot nad sabo. Nismo 'težaki' v smislu, da ne razumemo, da je včasih kakšna zabava, otroške igre ali podobno. Kakšna dva meseca nazaj sem prvič v življenju stopila do zgornjih sosedov, potem kmalu za tem še enkrat, ker je bilo razbijanje sredi noči, dan za dnem, preveč in nas je zbudilo vsako noč nekaj noči zapored. Odkar so posebne razmerje, pa je siutacija postala nemogoča. Oba v gospodinjstvu normalno delava naprej od doma, še več kot prej. To razbijanje, nabijanje glasbe in otroška igra pa je zdaj več kot polovico dne. Poleg tega so imeli prejšnji teden, ko je bila karantena že polna, še zabavo z gosti. Včasih potolčemo po raditorju in se za nekaj časa konča, potem pa spet nadaljuje. Zdaj tudi če bi želeli, niti ne moremo potrkatni na vrata, policije pa ne želimo klicati. Delo v takih razmerah pa je enostavno nemogoče. Umakniti pa se ne moremo.

Farmacevt: 'Ne vem več, kje naj črpam energijo, da zdržim do konca pandemije.'
Pozdravljeni. Opravljam poklic pomemben za državo trenutno v času pandemije. Ne glede na situacijo se nad mano vrši mobing s strani zaposlenih, sicer že ves čas moje zaposlitve, vendar v teh težkih trenutkih, ki jih trenutno preživlja ves svet je to nevždrzno. Ne upam se postaviti zase, ker se bojim izgube službe, imam namreč kredit, ki ga je treba odplačati seveda. Ne vem več kje naj črpam energijo, da zdržim do konca pandemije.

Bralka: 'Konstantno mi zvoni v glavi in nikakor ne neha'
Lani septembra sem ostala brez službe, ki mi je bila super in imela sem enkratno sodelavko, hkrati tudi prijateljico. Od takrat nisem več ista. Najprej me je tiščalo v prsih in sem jokala vsak drugi dan. Kasneje se je tiščanje v prsih končalo, ampak je ostal jok. Decembra se je pojavilo piskanje v glavi. Konstantno mi zvoni v glavi in nikakor ne neha. Zaradi vsega skupaj se mi že meša. Opazila pa sem tudi, da imam strah, da ne bi znala več govoriti, pisati ali brati. Včasih mi možgani prav zaštekajo. Kako naj si pomagam? Naj omenim, da sem že poskusila z rekreacijo in pogovorom z najbližjimi, ampak ni nič bolje.

'Obup. Hčerke nikakor ne morem zadržati doma, zdaj ko je virus ...'
Hčerke nikakor ne morem zadržati doma, zdaj ko je virus ... Hodi h kolegici in k prijateljem. Groza. Kaj naj naredim, sem čisto na tleh. Res je, da so vsi blizu, ampak vseeno ne spoštuje nobenih pravil. Obup.