Prihod v Slovenijo

Arnold Rikli je bil sin premožnega Švicarja, ki se je ukvarjal s politiko in predelavo usnja.  Želel je, da bi njegovi sinovi ohranili družinsko tradicijo. Ko je začel Arnold delati v eni izmed tovarn je zaradi stika s kemikalijami močno zbolel. Kmalu zatem je začel iskati kraj, kjer bi se lahko pozdravil in odpočil. Leta 1852 je izvedel za Bled in se tja tudi preselil. Ni trajalo dolgo, ko je popolnoma ozdravel. Nad Bledom je bil tako navdušen, da je tam čez dve leti razvil vrhunsko evropsko središče za premagovanje bolezni in utrjevanje zdravja.

Prvo leseno kopališče na Bledu

Nasproti sedanjega hotela Park na Bledu je dal Rikli leta 1895 postaviti preprosto leseno kopališče v švicarskem slogu. Tam si je uredil nekakšen Zdravstveni zavod, kjer je imel kuhinjo, jedilnico in upravne prostore. Za nastanitev pacientov je v parku pod kostanji postavil ute, značilne za njegovo metodo zdravljenja. Zanimanje za tovrstno zdravljenje je postajalo vse večje, zato je bilo leta 1899  zgrajeno novo in obširnejše kopališče.

Heliohidroterapijsko zdravljenje

Uveljavljati je začel svojo metodo zdravljenja, ki je temeljilo na kopanju v hladni vodi, golem sončenju in sprehajanju. Danes se takemu zdravljenju reče heliohidroterapijsko zdravljenje. Zanj so bili namreč voda, sonce in zrak vir zdravja. Znano je njegovo reklo, ki se glasi:  "Voda je seveda koristna, še bolj zrak in največ svetloba". Sestavni del Riklijevega zdravljenja so bile kopeli, in sicer v jezeru in kopališču. Njegovi pacienti so se kopali v dveh hladnih vrelcih z 10 °C in 15,6 °C. Priporočal je tudi tople in parne kopeli. Obvezno je bilo tudi sončenje na galerijah v kopališču. V svoj zdravilni program je uvrstil tudi sprehode v okolici Bleda in jih razvrstil po težavnostnih stopnjah. Na teh točkah je postavil igrišča za balinanje in kegljanje. Pri Riklijevem zdravljenju je veljal strog dnevni red, ki so se ga morali držati vsi pacienti. Vstajali so ob petih zjutraj, sledili so sprehodi, pri čemer so zajtrk jemali s seboj. Ta je bil sestavljen v glavnem iz sadja.

Brezmesna prehrana

Prehrana je bila vegetarijanska, meso so lahko dobili le tisti, ki so ga posebej plačali. Za boljšo prekrvavitev so se pacienti zjutraj bosi sprehajali po rosni travi. Po kratkem počitku je sledilo sončenje in kopanje. Ob 12. uri so imeli zelo skromno kosilo in zatem počitek. Popoldnevi so bili zopet namenjeni kopanju, sončenju in sprehodom. Ob pol šestih je bil glavni dnevni obrok in šele potem so bili prosti.

„Švajcar“ na Bledu

Domačini so ga klicali „Švajcar“.  Žal pa Arnold Rikli ni našel pravega stika z domačini in pri njih ni bil preveč priljubljen. Do njih se je obnašal vzvišeno, imel jih je za preproste in neizobražene. Domačini so na njegovo početje gledali postrani, se zgražali in mu očitali, da so njegovi gostje hodili in tekali naokrog na pol goli. Za tiste čase je bilo to nekaj nesprejemljivega. Kljub temu da je živel na Bledu 52 let, se nikoli ni naučil slovensko in se ni prilagajal navadam Blejcem. Rikli je bil eden izmed prvih terapevtov, ki so zdravili na popolnoma naraven način. Njegovo zdravljenje je pomagalo pri revmatizmu, migrenah, nespečnosti, histeriji, slabokrvnosti, slabi prekrvavitvi in prebavi, debelosti in zvišanemu krvnemu tlaku. Že leta 1903 je prejel Bled zlato medaljo na veliki mednarodni razstavi zdraviliških krajev na Dunaju.