Mogočna hči matere Zemlje

Pečke divje rastočih vrst bučk naj bi grizljal že paleolitski človek pred 15.000 leti, v Peruju pa so našli 14.000 let stare ostanke legarij oziroma vodnih buč. Po najdbah na indijanskih nahajališčih lahko sodimo, da so buče gojili 6.000 pred našim štetjem. Mnogim indijanskim plemenom so bile buče vsakodnevna hrana, uporabljali pa so jih tudi kot posodo, orodje in tudi za glasbila, okrasje in še kaj. Mnogi so jih častili po božje, morda tudi zaradi tega, ker so že od nekdaj cenjene kot afrodiziak. V nekaterih indijanskih plemenih so ob porodu deklicam polagali buče na trebušček in tako materino plodnost prenašali na novorojenko.

Družina bučnic ali Cucurbitaceae

Botanično buče sodijo skupaj s kumarami, melonami in lubenicami v družino bučnic. Za kulinariko je zelo pomembno razlikovanje letnih in zimskih buč. Letne buče uživamo mlade, ko imajo sočno meso in nezrela semena. Sejemo jih maja, potem, ko ni več nevarnosti slane. Potrebujejo veliko prostora, organskega gnojila, najbolj primeren je kompost in veliko vode. Zalivamo v globino. Nabiramo jih od julija naprej. Uživamo predvsem majhne plodove, včasih kar s cveti vred.

Poznamo veliko vrst buč

Najbolj znana vrsta letnih buč so zucchini, ki so od temno zelenih do živo rumenih podvrst. Rumene so okusnejše in mehkejše. Letne buče, zlasti zucchinije, lahko uživamo tudi presne, npr. v solati. V kulinariki je zelo cenjena rumena skupina z ukrivljenim vratom ter z značilno kljuko na eni strani. Ta buča ima bolj kompaktno strukturo, zato je primernejša za jedi, pri katerih kosi ohranijo obliko. Zimske buče sejemo prav tako v maju, nabiramo pa jih od septembra do novembra, ker morajo biti dobro zrele in imeti tršo lupino. Tedaj dobijo tudi svoj značilni sladki okus in svojevrstno aromo. Zimske buče so znotraj rumene, oranžne ali roza, redko bele. V hladnem prostoru in z dobrim zračenjem jih lahko hranimo vso zimo. Iz zimskih buč pripravljamo tako slane kot sladke jedi. Dobre so v omakah, juhah, lahko jih pečemo in paniramo, izdelamo tudi nadeve za pite in zavitke, torte in rogljiče. Sicer pa jih lahko tudi zmrzujemo.

 Bučno meso je visoko kakovostno

Buče so visoko hranljiva vrsta hrane, vsebujejo veliko prehranskih vlaknin in malo kalorij. Gotovo poznate buče kot okusno in svežo poletno hrano, saj so sploh zadnja leta čedalje bolj priljubljene tudi pri nas. Recepti z njimi so preprosti in ne bo jih težko vnesti v prehrano. Buče sicer niso zelenjava, ampak sadje. V družino buč spadajo tudi melone. Bučno meso vsebuje velik odstotek betakarotena v hrani in pomaga preprečevati nastanek številnih bolezni, tudi pljučnega raka in raka širokega črevesa. To velja samo takrat, ko betakaroten zaužijemo iz polnovredne hrane in ne kot dodatek k prehrani. Kot eliksir zdravja imenujemo bučno olje. Za 1 liter bučnega olja potrebujemo 2,5 do 3 kilograme suhih bučnic, kar pomeni, da moramo izprazniti 30 do 40 buč. Kakorkoli buče so vsestransko zelo uporabne in če jih še nimate na vrtu, vam priporočam, da jih zasejete naslednjega maja, na dan Pankracija in Bonifacija.