Pijača, katere ime pravzaprav pomeni "dober občutek“, je bila v Evropi dolgo časa pozabljena, dokler je ni spet odkril sam Nobelov nagrajenec Elie Metchnikoff. Kefir je – kot njegov sorodnik jogurt – pravzaprav fermentirano mleko; dva različna izdelka pa nastaneta, ker so mleku dodane druge bakterije. Kefir je proizvod tako imenovanih kefirjevih zrn – zapletene naravne mešanice kvasa in bakterij laktobacilov. Ker je probiotičen, ga torej lahko prebavijo tudi ljudje, ki sicer slabo prenašajo mleko oziroma laktozo, ki jo ta vsebuje.

Poleg tega se kefir lahko pohvali z vrsto vitaminov in mineralov, kakor tudi beljakovin in encimov. Zaradi obilja kalcija in magnezija ter čudežne aminokisline triptofan deluje še posebno blagodejno na živčni sistem. Njegove pomirjevalne lastnosti so tako dobro dokumentirane, da bi v današnjem stresnem svetu res moral postati obvezen del vsake prehrane. Tudi če ponoči ne morete spati, zvečer posezite po kozarcu kefirja. Kot naraven antioksidant tudi podaljšuje mladosten videz (dejansko naj bi odložil nastanek gub), preprečuje pa celo pojav različnih kožnih nadlog, kot so akne in luskavica. Kot bogat vir kalcija krepi kosti ter preprečuje in zdravi osteoporozo. Za povrh pa še zmanjša željo po sladkem, zato je idealen sopotnik pri dietah.

Zanimivo je, da kefir lahko pridobivamo iz najrazličnejših vrst mleka: torej ne samo iz kravjega, kozjega ali ovčjega, ampak tudi iz kokosovega, sojinega, mandljevega ali ovsenega. Lahko se vam zgodi tudi, da boste naleteli na kefir iz mleka kamel! Če pa se ne morete navaditi na njegov okus, ga izboljšajte s svežim sadjem ali sadnim sokom in s kefirjem končno res nazdravite: na zdravje!