Jesen je čas, ko spet zadiši po kostanju, ki se ponaša z bogato hranilno vrednostjo. Vsebuje namreč kar nekaj vitamina B6, v sebi pa ima tudi nekaj C- in A-vitamina ter ne nazadnje tudi količino folne kisline, kalija in fosforja. Kostanj sicer uvrščamo med škrobna živila, saj vsebuje kar 45 odstotkov škroba, medtem ko ima zelo malo maščob in beljakovin (le dva do šest odstotkov).

Zdravilno drevo s Kavkaza

Konec 16. stoletja so kostanj s Kavkaza in Himalaje prinesli v Evropo. Najprej je bilo to drevo drevoredov in parkov. Šele v 19. stoletju je kostanj postal cenjena zdravilna rastlina. Iz cvetov so kuhali čaje, liste pa so uporabljali proti kašlju in revmatizmu. Listi vsebujejo flavonoide, čreslovine in vitamin C. V ljudski medicini so ga uspešno uporabljali tudi pri težavah z oslovskim kašljem, astmo, bronhitisom in drugih težavah z dihali. Njegova skorja je veljala kot nadomestek za kininovo skorjo pri vročičnih obolenjih, malariji  in kožnih boleznih.

Vsebuje tudi escin, ki blagodejno vpliva na kapilare

Escin je sestavina v kostanjevih semenih, ki zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred edemi. Znanstveniki menijo, da escin znižuje nastanek in vpliv encimov, ki razkrajajo notranje stene žil lasnic. Kostanj je torej odlično naravno zdravilo za blaženje krčnih žil, vendar se prvi znaki izboljšanja pokažejo šele po enem ali dveh tednih uživanja. Čaj iz skorje uporabljamo pri kroničnih diarejah, krvavenju iz želodca in črevesja, griži in podobnih obolenjih. Še danes pa se cvetovi kostanja v ljudski medicini uporabljajo za krepitev telesa, proti driskam in kožnim lisam. Pijemo vedno poparke posušenih delov drevesa, ki naj stojijo namočeni v vodi petnajst minut. Pri prehladih pripravimo poparek iz dveh čajnih žlic suhih cvetov, ki ga pijemo trikrat na dan. Pri sončnih opeklinah, ozeblinah in ranah, ki se slabo celijo, pa uporabljamo zavretek iz pol čajne žlice posušene skorje.

Kostanjeva moka in pire

Zaradi visoke vsebnosti škroba je iz kostanja mogoče izdelati moko, ki jo uporabljamo samostojno, ali pa jo zmešano z moko iz drugih žitaric. Moka je primerna za pripravo peciva in kruha. Sicer pa kostanj najpogosteje jemo kar tako, pečenega ali kuhanega, lahko pa si ga privoščimo tudi v obliki pireja. 100 gramov pečenega kostanja v povprečju vsebuje 245 kalorij, kuhani kostanj pa precej manj, in sicer okoli 170. Zaradi svoje sestave in prehranske vrednosti je kostanj zelo primerna hrana za vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Ker se bliža jesen, nam bo narava prav kmalu postregla s tem edinstvenim sadežem. Ne zamudite ga.