Uporaba

Učinkovine lipovega cvetja so eterično olje s farnezolom kot glavno učinkovino, sluz, vosek, flavonoidi, čreslovine, sladkor, vitamini. Zaradi teh substanc se zelo priporoča čaj iz lipovega cvetja pri ledvičnih boleznih ter pri zasluzenju pljuč in sapnika. Posebej pomembna je večdnevna kura lipovega čaja pri zastaranem bronhialnem katarju v poznem zimskem času. Čaj žene tudi na vodo in pospešuje potenje, pomaga pri prehladu, nahodu, hripavosti, umirja napete živce. Če se skopamo v vodi, kateri dodamo močan lipov čaj, bomo spali sijajno. Obaro lipovega lubja, 10 dag na liter vode, kuhamo, nato tekočino uporabimo za ovitke pri opeklinah, saj pospešuje rast nove kože.

Lipovo oglje

Lubje v obliki prahu ali čaja učinkovito pospešuje izločanje žolča. Iz lipovega lesa pripravljamo lipovo oglje. Jemljemo ga z vodo pri akutnih zastrupitvah, pri bruhanju, zaprtju, proti driski ter pri želodčnih in črevesnih težavah, vendar pa je nujna takojšnja odstranitev oglja iz črevesja z blagimi odvajali. Migrene so pogoste tudi zaradi črevesnih plinov, ki nastajajo ob gnilobnih procesih v črevesju. Te težave lahko odpravimo, če vzamemo eno čajno žličko lipovega oglja, nato pa popijemo skodelico blagega odvajalnega čaja. Zunanje je oglje učinkovito zdravilo za odprte, gnoječe rane. Oglje z vezavo strupov, ki sestavljajo gnoj, omogoči, da se rane normalno celijo. Tudi pri tem pa je pomembno, da oglje po vezavi strupov, to je približno po 10 minutah, odstranimo z rane s spiranjem. Pri velikih ranah ta postopek večkrat ponavljamo.

Visoko mogočno drevo

Lipa doseže do 40 metrov višine. Krošnjo ima na prostem široko, debelovejnato, v gozdovih pa razvije vitko deblo in ožjo krošnjo. Koreninski sistem ima dobro razvit. Sestavljajo ga površinske in globlje korenine. Skorja je sivorjava, včasih rahlo rdečkasta z navpičnimi brazdami. Listi so dolgi več kot 8 centimetrov, srčasti na 2 do 4 centimetrov dolgem, dlakavem peclju. Med razcepki žil na spodnji strani so bele dlačice. Cvetovi so rumenkasto zeleni, po 2 do 5 v socvetju. Plodovi so trdi majhni oreški, grahove velikosti, ki jih med prsti zelo težko stremo. Lipa cveti junija, lipovec pa v prvi polovici julija. Botanična razlika med obema vrstama na področju zdravilstva ni pomembna, njuni drogi imata enak učinek. Cvetje nabiramo poleti, lubje pa pozimi.
 

Ne stoj kot »lipov bog«

Plodove so nabirali že naši predniki, saj so cenili njene zdravilne učinke, uporabno pa je v resnici celo drevo. Obenem pa lipa v slovenskem ljudskem izročilu kot simbol predstavlja drevo, ki so ga sadili tako na podeželju kot v mestih in ima zato poseben pomen v naši zgodovini. Njen les je izjemo mehak, zato so iz njega izrezovali različne kipce in figurice. Reklo, "kot lipov bog", je staro, pomeni pa, da je nekdo neroden, molčeč. To reklo kaže na stare poganske čase, ko je bila lipa sveto in obredno drevo, ko so iz njenega lesa izdelovali poganske malike. V lipah naj bi prebivali duhovi, ki so bili povezani z vitalnimi silami, kot sta rodovitnost in plodnost. Stari Slovani so verovali, da lipa varuje pred čarovniškimi uroki in udarci pred strelo. Lipin pepel so posipavali po zorani zemlji, da bi jo zaščitili pred škodljivci. Da bi se ubranili pred čarovnicami, so jih sadili okrog hiš. Pri Slovencih je bila lipa osrednje zbirališče vseh vaščanov.