Prijetno s koristnim

Če se bomo odpravili na daljši sprehod po travniku ali obronkih gozdov, ne pozabimo s seboj vzeti košarice ali vrečke, v katero bomo lahko nabrali neverjetno število najrazličnejših divjih rastlin, iz katerih bomo doma pripravili slastno solato. Začudenje bo še toliko večje, ko bomo spoznali, kaj vse lahko uporabimo za zdravo, doma pripravljeno kosilo ali večerjo. Poleg tega omenjene rastline ne vsebujejo pesticidov, niso gnojene in v končni fazi niso niti kemično obdelane za daljši obstoj. Divjo solato nabiramo v naravi, ob tem uživamo in se gibljemo na svežem zraku. Bodimo pozorni, da travniki niso gnojeni ali da nad njimi ni hiš z greznicami.

REGRAT (Taraxacum officinale)

Regrat je ena prvih divjih solat spomladi. Lahko ga gojimo tudi na vrtu. Porežemo samo liste do srčka, tako se hitro spet obraste. Solato lahko pripravimo samo iz regrata. Mlade liste nabiramo celo leto, tudi med cvetenjem, le da so listi nekoliko trši in bolj grenki, kar pa v mešanici z ostalimi divjimi rastlinami in gojenimi solatami ne moti. Znana zeliščarka Marija Treben priporoča 14-dnevno kuro s peclji cvetov regrata za pogosto bolehne ljudi, ki se počutijo utrujene. Ta opis ustreza precej ljudem konec zime. Pecelj operemo skupaj s cvetom, nato cvet odtrgamo in pecelj počasi prežvečimo. Na začetku je precej grenak, potem pa se na okus navadimo. Pojemo od 5 do 10 pecljev na dan. Sladkorni bolniki naj bi jih jedli kar celo sezono. Peclji pomagajo tudi pri kroničnem vnetju jeter in topijo žolčne kamne.

NAVADNA SMRDLJIVKA (Aposeris foetida)

Poleg regrata je smrdljivka ena prvih divjih solat spomladi. Raste v gozdu, zato jo nekateri poznajo pod imenom gozdni regrat. Ima značilen vonj po krompirju, zato ima ponekod ime krompirjevka. Cvetovi so podobni regratovim, le manj bogati. Marca zagledamo prve poganjke med suhim listjem. Ko listje odmaknemo, lahko naberemo prve mlade nežne listke smrdljivke. Mlade liste nabiramo celo leto. So mehkejši kot regratovi. Lahko je glavna sestavina solate. Nekatere moti njen okus po krompirju, zato količino prilagodite okusu. Je zelo bogata z vitamini in rudninskimi snovmi.

RMAN (Achillea millefolium)

Kot dodatek solati že od zgodnje pomladi nabiramo nežne mlade podolgovate listke rmana, ki poganjajo vsepovsod po travniku. So zelo drobno deljeni, kot da je lističev na tisoče. Če nismo prepričani, da so pravi, počakajmo, da rastlina vzcveti in si jih takrat dobro oglejmo. Mlade liste nabiramo celo leto. Dodajamo jih v solate v količinah, ki nam ustrezajo po okusu. Uporabljamo ga tudi za začinjanje juh, kuhanega in pečenega krompirja in omak. Je znana zdravilna rastlina.

PENUŠE

Penuše so sorodnice vodne kreše. Imajo podoben okus in učinkovanje. Rastejo na travnikih, ob rekah in potokih. Pri nas jih raste osem vrst, a za prehrano so najuporabnejše dlakava (Cardamine hirsuta), travniška (Cardamine pratensis), gozdna (Cardamine flexuosa) in grenka penuša (Cardamine amara). Najprej najdemo dlakavo, že zgodaj spomladi. Iz majhne pritlične listne rozete požene več stebelc z majhnimi belimi cvetovi. Kljub imenu ni dlakava. Ima pikanten okus po hrenu. Travniška je najokusnejša, je ena prvih užitnih divjih rastlin na travnikih in ena najbarvitejših pomladnih rastlin vlažnih travnikov z rožnato nadahnjenimi cvetovi. Grenka je zelo podobna vodni kreši, tako po listih kot po izrazitem okusu, in raste ob vodi. Kot dodatek solatam nabiramo mlade listne rozete in vrhne dele poganjkov skupaj s popki, cvetovi in plodovi, torej celo rastlinico brez koreninic, kasneje pa samo mlade poganjke. Dodajamo jo lahko zeliščnim namazom, jih ponudimo k mesu in drugim jedem, ki se jim prilegata hren ali redkev. Ne kuhamo jih, ker se jim spremeni prijetno pikanten okus ter izgubijo zdravju koristne žveplove spojine in druge sestavine. Penuše vsebujejo podobne snovi kot brokoli, gorčica in hren. V njih so glukozinolati (žveplove spojine, ki so močni antioksidanti), veliko beta karotena, vitamina C, drugih vitaminov in rudnin. Zato penuše v telesu učinkujejo razkuževalno in čistilno, spodbujajo prebavo in presnovo, razstrupljajo, čistijo kri in krepijo odpornost.

ČEMAŽ (Allium ursinum)

Lahko bi mu rekli tudi divji česen. Idealen je za spomladanske očiščevalne kure. Nabiramo liste, ki jih obilno (po okusu) narežemo v solate, kasneje pa tudi popke in cvetove. Uporabljamo ga namesto česna, pripravimo slasten namaz s skuto, rižoto, kremno juho, ga dodamo v sendvič, za zimo pa ga pripravimo kot namaz z olivnim oljem in soljo, kot pesto z dodatki različnih semen. Predvsem je prepoznaven po vonju po česnu. Čez čas nam prsti dišijo po česnu, tako da to ni več zanesljiv znak. Najbolje je, da se dobro seznanimo s podobnimi strupenimi rastlinami.

Solatam dodajamo tudi cvetove

TROBENTICA, NAVADNI JEGLIČ (Primula vulgaris)

Kot dodatek solatam nabiramo mlade liste (manjšo količino zaradi vsebnosti saponinov) in cvetove skupaj s cvetnimi čašami. Užitne so tudi vse vrste okrasnih primul, seveda ustrezno (ne)gnojenih. Oprane cvetove potresemo po pripravljeni solati. Med nabiranjem lahko cvetove tudi jemo. Cvetove nabiramo posebej, jih na hitro operemo in potresemo na že pripravljeno solato, ker hitro ovenijo in izgubijo obliko. Trobentica je zdravilno zelišče. Cvetove posušimo za čajne mešanice.

MARJETICA (Bellis perennis)

Nabiramo cvetove in mlade listke marjetic kot dodatek solatam. So zelo okusni in zdravilni, polni vitaminov in rudnin. S cvetovi okrasimo solate. Nabiramo lahko tudi drobne cvetne popke, ki so primerni tako za solate kot tudi za vlaganje v kis. Marjetica je zdravilno zelišče. Njene cvetove sušimo za čaj. Enako uporabne so tudi okrasne marjetice z bogatejšimi cvetnimi čašami.

VIJOLICA (Viola odorata)

Spomladi po travnikih in v gozdovih cvetijo vijolice, ki jih je veliko vrst, barv in odtenkov. Za dodatek solatam nabiramo cvetove vseh barv in manjšo količino mladih listov. Viola tricolor je zdravilno zelišče. Če najdemo divjo vijolico oziroma divjo mačeho (Viola tricolor), katere cvetovi so podobni mačehinim, le da so precej manjši, naberemo tudi te.