Ne zbijamo vsake vročine

Vročina je simptom in ne bolezen. Je en od načinov obrambe organizma pred boleznijo. Povišana telesna temperatura je za organizem ob okužbi koristna, ker zmanjša tvorbo strupenih presnovkov ter zavre razmnoževanje nekaterih mikroorganizmov. Vročina tudi okrepi vnetni odgovor in delovanje imunskega sistema. Okrepi se dejavnost tistih celic celičnega odziva, ki se borijo z bakterijami, še posebej z virusno okužbo. Zvišana telesna temperatura poveča učinek antibiotikov. Koristi tudi pri spremljanju in ocenjevanju bolnikovega stanja in učinka zdravljenja. Zaradi vseh teh razlogov je zbijanje nekoliko povišane telesne temperature nesmiselno, razen v posebnih primerih (težje srčne bolezni, nagnjenost k vročinskim krčem ...), saj zbijanje bolezni ne pozdravi ali omili, ampak izgine samo simptom, kljub temu pa ste še vedno bolni.

Virusne okužbe

Vročina ali zvišana telesna temperatura pogosto spremlja vse virusne okužbe. Je neugodna zaznava, ki povzroči splošno utrujenost in oslabelost. Če je previsoka, lahko obremeni dihala in srce. Pri prehladu in gripi lahko občutimo še glavobol, bolečine v grlu, mišicah in sklepih ter obsklepnih tkivih. Ko vas je bolezen že napadla je najbolje, da počivate in pijete veliko tekočine, najbolje čaj z medom in limono. Sobna temperatura naj bo normalna in ne prenizka. Pravi sovražnik virusov je namreč toplota, ki jih ubija. Kadar imate temperaturo pod 38C se izogibajte kavi, ki telo dodatno dehidrirata.

Kisovi obkladki in druga naravna sredstva pri prehladu

Kadar pa je vročina večja od 38,5 si lahko pomagate z nekaterimi naravnimi pripravki za zbijanje temperature. Že od nekdaj so dobro poznani kisovi obkladki. Noge ovijete v kis, ki ga pred tem rahlo segrejete. V raztopino namočite krpe in si z njimi ovijate noge. Krpe namočene v kisove obkladke ovijemo okoli pacientovih nog in jih menjavamo na vsakih 10 min. Postopek ponavljamo toliko časa dokler temperatura ne pade na 37,5C do 38C. Enako učinkoviti so obkladki iz krompirja. Nastrgamo ga ali narežemo na drobne kolobarje položimo na podplate ali na spodnji del nog in povijemo z krpo. Obloge menjamo na 15 – 20 min. Zelo podobno na naše telo deluje hren. V njem je dvakrat toliko vitamina C kot v limonah, poleg tega pa vsebuje tudi vitamine B in mineralne snovi kot so kalij, kalcij, železo in fosfor. Glede na to, da vspodbuja potenje, tudi hren pomaga pri zmanjšanju povišane telesne temperatute. Nastrganega položimo na spodnje okončine , povijemo in počakamo dokler koža ne postane vroča. Pustimo 10 – 15 min nato postopek nekajkrat ponovimo. Pri hrenu je potrebno paziti, da ne pride v stik z očmi, prav tako pa ni primeren za zdravljenje otrok.

Topla voda z limono in medom

Ob vseh virusnih obolenjih nam navadno teče iz nosu, običajno tudi kašljamo, saj se v žrelu začnejo nabirati gnojni strdki. Ti morajo čimprej iz organizma saj ni dobro, da patogeni organizmi pridejo nazaj v želodec. Pri tem so pomagamo tako, da večkrat na dan pijemo toplo vodo z limono in medom. Grgranje s toplo vodo in soljo bo odmašilo vaše dihalne poti, pomaga pa tudi proti vnetemu grlu in kašlju. Če imate močno zamašen nos, bo najbolj pomagalo, če si koncentrirano solno raztopino nakapate direktno v nos večkrat na dan. Občutek sicer ni prijeten, vendar preverjeno pomaga.

Najbolj učinkovita čaja za zbijanje telesne temperature

Bezeg

Kadar se telo že bori proti patogenim organizmom in se na to odzove z povečano temperaturo je priporočljivo piti bezgov čaj. Predvsem cvetje vzpodbuja delovanje znojnic. Uporabljamo ga za zbijanje vročine, pri kašlju, gripi, prehladu, začetni pljučnici, bronhitisu, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi. Bezgovi cvetovi utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu, ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar le, če se prično jemati več mesecev pred nevarnim obdobjem. Iz posušenega bezga si pripravimo poparek in ga pijemo 3 – 4x na dan.

Vrbova skorja

Že leta 1828 je nemški profesor farmacije Johan Buchner iz vrbovega lubja s kuhanjem pridobi rumenkasto snov, ki jo je poimenoval salicin. Mnogo kasneje, konec leta leta 1890 so sintetično proizvedli acetilsalisinsko kislino in jo ponudili na trgu kot Aspirin. Na Japonskem so leta 2002 izvedli poizkuse in dokazali, da se salicin, ki se nahaja v vrbovem lubju in se v črevesju pretvori v salicilno kislino, znižuje vročino. 1 -3 g lubja stresemo v posodo mrzle vode, postavimo na ogenj in pustimo vreti 10 min. Nato precedimo in pijemo pred jedjo po eno skodelico.