Do ozdravljenja si lahko pomagamo na najrazličnejše načine, med drugim tudi s tistim, kar nam mati narava ponuja v tem barvno čarobnem jesenskem času, ki je že tik pred vrati. Nekatere od zdravilnih rastlin, ki bodo dozorele v dneh in tednih, ki so pred nami, nam dajejo plodove, spet druge korenine in korenike. Podzemne dele, kot so korenine, korenike, čebulice in gomolje, izkopljemo pozno jeseni, ko rastline še lahko prepoznamo. S korenin in korenik pod tekočo vodo s ščetko odstranimo zemljo in jih takoj posušimo, da se zaradi encimskih procesov sestavine ne spremenijo. Mesnate korenike prej razrežemo, sicer pa sušimo rastline cele. Neposredno pred uporabo ali pripravo čajne mešanice jih zrežemo ali zdrobimo.

Predstavljamo vam nekaj rastlin, ki imajo številne zdravilne lastnosti. Med drugim močno krepijo imunski sistem, kar vam bo v teh dneh, ko so temperature nenadoma padle in ko je zaradi teh nenadnih temperaturnih razlik marsikomu že padla odpornosti, prišlo še kako prav.

Navadni šipek

Navadni šipek je bodičast grm s številnimi vejami. Spomladi nabiramo lepe dišeče cvetove, v jeseni pa zrele šipkove glavice. Te navidezne plodove moramo najprej razrezati in ločiti mesni del od dlakastih plodičev. Vse moramo takoj posušiti na toplem soncu ali v sušilniku. Mesnati deli vsebujejo veliko vitamina C, čreslovin, raznih sadnih kislin, sladkorjev, flavonov, pektinov, eteričnih olj ...

Iz posušenih plodov pripravljamo čaj, ki koristi zlasti v mrzlih dneh, ko nas mučijo prehladi in gripa. Šipkov čaj povečuje obrambne sposobnosti organizma proti raznim okužbam ter deluje osvežilno pri vročinskih boleznih. Ker šipek vsebuje precej sadnih kislin in pektinov, ugodno deluje tudi na prebavila, zlasti pri prebavnih težavah malih otrok.

Luštrek

Luštrek ima v zemlji kratko, debelo koreniko s številnimi koreninami, ki jo izkopljemo v jeseni. Dobro jo operemo in razrežemo na drobne koščke ter posušimo na topli peči ali v sušilniku. Zdravilna je vsa rastlina, ki jo uporabljamo kot neškodljiv diuretik in za lajšanje želodčnih težav.

Baldrijan

Baldrijan ima v zemlji debelo koreniko s številnimi koreninicami. Korenike dvoletnih rastlin nabiramo v jeseni ali zgodaj spomladi. Očiščene korenike razrežemo na koščke in vse posušimo na topli peči ali v sušilniku. Pri sušenju se razvije nekoliko moteč vonj.

Zdravilne učinkovine, ki se nahajajo v korenikah baldrijana, dobro delujejo pri živčnih motnjah, histeriji, duševni utrujenosti in nespečnosti. Baldrijan lajša srčne težave, nepravilen utrip srca in poživlja krvni obtok. Pomaga tudi pri nervoznem bruhanju in prebavnih motnjah živčnega izvora. Vspodbuja izločanje žolča in pomirja krče gladkega mišičevja, lajša bolečine pri žolčnih kamnih, napihovanju in slabi prebavi.

Iz baldrijanovih korenin si pripravljamo čaj. Najboljši je hladen, pripravimo pa ga tako, da eno veliko jedilno žlico korenin prelijemo s pol litra mrzle vode in pustimo 12 ur namakati. Nato precedimo in čez dan popijemo po tri skodelice te tekočine.

Jesenska vresa

Pri jesenski vresi nabiramo cvetoče poganjke ali samo cvetove in jih posušimo v senci na prepihu. Posušeni cvetovi morajo tudi po sušenju ohraniti svojo naravno barvo.

Jesensko vreso uporabljamo za čiščenje krvi, za spodbujanje delovanja ledvic, pri obolenjih sečil, posebno pri vnetju mehurja, pri zastajanju vode v telesu ter pri presnovnih motnjah, ki se kažejo kot putika, ledvični kamni in pesek.

Za čaj vzamemo dve zvrhani kavni žlički posušenih poganjkov ali cvetov, jih poparimo s četrt litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj nekoliko ohladi. Nato precedimo in pijemo tako pripravljen čaj trikrat na dan po skodelico.