V zdravilnih zeliščih je ogromno snovi, ki zdravijo in lajšajo najbolj trdovratne bolezni. Glavne učinkovine v njih so ogljikovi hidrati, flavonoidi, maščobe, čreslovine, eterična olja, kumarini, vitamini in še bi lahko naštevali. Zelišča naberemo in posušimo ter jih uporabimo za zdravilen in blagodejen čaj. V čajno mešanico lahko naberemo tudi do deset različnih zelišč, ki rastejo prav v tem času, na nekatere pa bo treba še nekoliko počakati, na primer šipek. Marsikatero zelišče, ki ga morda sami niste našli v naravi, pa lahko kupite tudi pri branjevki na tržnici.

Zelišča proti prehladom in gripi

Prehladi nas lahko napadejo skozi vse leto, a najpogostejši so v mrzlih zimskih dneh. Takrat lahko staknemo tudi kakšno gripo ali drugo virusno obolenje. V ta namen so najbolj primerna naslednja zelišča, katerih zaloge si lahko pripravite ravno v teh poletnih dneh:

Oskolistni tropotec: Deluje antiseptično, zaradi sluzi pa blagodejno vpliva na vnetja. Pomaga pri izkašljevanju, uporabljamo ga pri vnetju zgornjih dihal, vnetju sluznice ustne votline, zaradi velike količine kalija pa deluje tudi diuretično.

Preslica: Pri kliničnih raziskavah so ugotovili, da topna kremenčeva kislina pospešuje nastanek levkocitov in tako stimulira obrambne mehanizme telesa.

Bazilika: Flavoni in karnozolna kislina delujejo antioksidativno, zato je odličen antioksidant in lovi strupene proste radikale.

Šipek: Je pomemben vir vitamina C in ga priporočajo pri vročičnih obolenjih.

Plavica: Učinkuje pomirjujoče, sproščujoče, deluje proti vnetjem in odvaja strupe.

Meta: Pri meti sta zelo pomembna antiseptično in analgetično delovanje. Zaradi mentola, ki ga vsebuje, pa blagodejno vpliva na dihala.

Timijan: Učinkuje pri kašlju, vpliva na bronhije, in sicer tako, da jih razširja in deluje antibakterijsko.

Šentjanževka: Je zelo vsestranska rastlina. Ker vsebuje hipericin, deluje pomirjevalno in antidepresivno, pomaga pa tudi pri glavobolih in nespečnosti.

Lipa: Čaj iz lipovega cvetja se priporoča pri ledvičnih boleznih ter pri zasluzenju pljuč in sapnika. Posebej pomembna je večdnevna kura lipovega čaja pri zastaranem bronhialnem katarju v poznem zimskem času.

Žajbelj: Ovira razvoj plesni ter mikroorganizmov in deluje protivnetno. Žajbelj se uporablja pri boleznih dlesni, vnetju ustne votline in grla v obliki poparka in za grgranje.

Kopriva: Pomaga pri astmi, griži, izboljšanju krvi, nespečnosti, prebavi, slabokrvnosti, različnih vnetij in ženskih boleznih. Kopriva je tako zdravilna rastlina, da ne bi smela manjkati v nobeni čajni mešanici.

Nabiranje zdravilnih zelišč

Ko nabiramo zelišča, pazljivo utrgamo vsako zelišče posebej in pri tem pazimo, da ne poškodujemo korenin in drugih rastlin. Izogibamo se onesnaženim območjem ob cestah, škropljenim njivam in prenaseljenim krajem. Nabiramo vedno v suhem vremenu in počakamo, da se posuši jutranja rosa. Zelišča nabiramo na začetku cvetenja, nabiramo pa cvetove, ko se ravno odprejo.

Sušenje je izjemnega pomena

Pri sušenju moramo upoštevati določena pravila. Če se le da in če smo nabirali v neokrnjeni naravi, zelišč nikoli ne peremo. Nabrane nemudoma posušimo, da encimi v njih ne razpadejo. Običajno liste in cvetove sušimo same in jih zdrobimo ali razrežemo šele pred uporabo. Sušimo, kolikor se le da hitro, vedno v senci in na prepihu.

Zdravilni čaj za vso zimo

Ko boste imeli vsa zelišča nabrana in posušena, jih dobro premešajte med seboj. Količino, ki bo v rabi, shranite v steklen kozarec s pokrovom, ostalo mešanico pa shranite v papirnato vrečo. Vedno pripravljajte le poparke. Če je resnično potrebno, jih sladite z medom in malo limone, vendar ko se čaj že shladi. Če pa želite, da bodo zelišča dejansko učinkovala zdravilno, pijte poparke brez vsega in počakajte le toliko, da se čaj ohladi na primerno temperaturo.