Probiotiki so živi organizmi

Probiotiki so živi organizmi, ki se ob užitju v zadostni količini naselijo v črevesje in pozitivno delujejo na zdravje. So torej bakterije, ki na novo vspostavljajo črevesno floro, obstoječi pa omogočajo, da se vrne v normalno delovanje. Probiotiki imajo sposobnost, da se razmnožujejo, ob tem pa iz črevesja izpodrivajo patogene bakterije in viruse ter s tem nevtralizirajo strupene snovi. Na ta način izboljšujejo imunski sistem. Če je naša črevesna flora v slabem stanju, potrebujemo čim več takih probiotičnih bakterij, ki se v črevesju lahko nastanijo za stalno. To so Bifidobacterium Bifidim, Lactobacillus acidophilus, Latobacillus salivarius in Enterococcus. Poznamo pa še druge probiotike, ki vsebujejo seve, ki se v naši črevesni flori ne morejo naseliti in skozi naše telo le potujejo. Na veliko jih sicer oglašujejo v reklamah, vendar ker skozi telo le potujejo, oglaševani izdelki delujejo le omejen čas.To so Latobacillus bulgaricus, Latobacillus casei in Streptococcus thermophilus. Za zdravje pomembne probiotične bakterije se nahajajo v fermentiranih mlečnih izdelkih, kot so kislo mleko, jogurt, fermentirani napitki, skuta in druge vrste svežega sira.

Prebiotiki

Kadar govorimo o probiotikih moramo vedeti, da je poleg njih potrebno uživati tudi prebiotike, torej vlaknine, mlečnokislinsko fermentirana živila, sirotko, sok kislega zelja ali kisavo. Vsi ti izdelki so bili visoko cenjeni že za časa naših babic in že mnogo prej, ko je Hipokrat pred 400 pr. n. št . svojim bolnikom pripravljal kozjo, ovčjo in kravjo sirotko. Tak dobrodejen napitek je pripravil iz zavretega mleka, ki mu je dodal sok fig in kisa. Prebiotiki so neprebavljene sestavine hrane (pretežno topne prehranske vlaknine), ki na nas ugodno delujejo, ker stimulirajo rast koristnih mikroorganizmov v črevesu. So nekakšna hrana za zdrave bakterije. V naravi jih najdemo še v cikoriji, radiču, artičokah in beluših

Črevesna mikroflora in probiotiki

Spoznanje, kako pomembne so probiotične bakterije za naše zdravje, ni novo. Novost v zgodovini človeka je ta, da smo skozi desetletja svojo črevesno floro oslabili s pretirano uporabo antibiotikov, kortikosteroidov, oralne kontracepcije, sladkarijami in rafiniranimi ogljikovimi hidrati ter kopico E-jev.

Sicer pa naše telo pomeni življenjsko okolje za številne mikroorganizme. Ti so na koži, v dihalih, rodilih, največ pa jih najdemo v prebavilih. Večina mikroorganizmov človeku ni škodljivih. Mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, so v manjšini. Črevesne bakterije, ki jih imenujemo tudi črevesna mikroflora, se v črevesu prehranjujejo z ostanki hrane, ki jih naš organizem ni sposoben prebaviti. Pri tem izdelujejo različne snovi, ki so lahko za nas koristne, nepomembne, včasih pa tudi škodljive. Med koristne snovi spadajo kratkoverižne maščobne kisline, ki so hrana črevesnim celicam, različnim vitaminom in antibakterijskim snovem, ki so podobne antibiotikom. Ti naravni antibiotiki uničujejo druge bakterije, ki pridejo v naš organizem od zunaj. Škodljive snovi, ki jih izločajo črevesne bakterije, so strupi, ki delujejo na črevesno sluznico in potencialne rakotvorne snovi. Pri normalnem delovanju prebavil prevladujejo nevtralne in zdravju koristne bakterije, vendar so sedaj ljudje z zdravo črevesno floro žal v manjšini.

Krivi smo sami

Na sestavo in ravnovesje črevesne mikroflore vpliva več dejavnikov. To so nezdrava prehrana, jemanje antibiotikov in drugih zdravil, kemoterapija, bakterijska okužba, uživanje alkohola, nezdrava prehrana in sodoben način življenja, ki je vse prepogosto stresen, hiter in ne dopušča, da si vzamemo čas zase in zdrave obede. Vse to lahko poruši občutljivo ravnovesje in povzroči preobrat iz koristnega v škodljivo delovanje. Za pravilno delovanje imunskega sistema je zelo pomembno ravnovesje črevesne mikroflore, saj se prav v črevesju telo neprestano srečuje s snovmi iz okolja, kot so hrana, bakterije in virusi. Zato je tam tudi veliko celic imunskega sistema, ki prepoznajo in uničijo snovi, ki bi organizmu lahko škodovale, in preprečijo njihov vdor v telo. Posledice porušenega ravnovesja v črevesni flori so lahko splošno slabo počutje, zaprtje ali driska, zmanjšana odpornost, bakterijske in virusne okužbe in razrast glivic, npr. kandide.