Ljudje hrano kuhamo in pečemo, taka hrana pa je skoraj brez vseh encimov. Ker je poleg tega tudi ne prežvečimo dovolj, preide v želodec skoraj neprebavljena, kjer nato leži kakšno uro. Želodčna kislina take hrane ne more zadostno obdelati in razgraditi, zato skoraj neprebavljena pride v tanko črevo. Če dan torej začnemo s sendvičem, s tem močno obremenimo trebušno slinavko in druge žleze z notranjim izločanjem, ki delajo pod visokim pritiskom, saj morajo izdelati ogromno količino pravih encimov, da se hrana predela v telesu potrebno obliko.

Sadje je po drugi strani surova hrana, neobdelana in polna encimov, vitaminov in mineralov. Podobno pa je tudi z zelenjavo, ki je, še posebej surova, najbolj zdrava za naš organizem. Taka hrana se veliko lažje presnavlja in manj obremenjuje organe prebavnega trakta.

Prebava se začne že v ustih

Obrok hrane mora biti bogat z encimi, dodobra jo moramo prežvečiti, tako da hrana preide v želodec že delno prebavljena, z dodanimi encimi. Tam se prebavlja še približno eno uro, šele zatem pa to hrano zalijejo želodčni sokovi (hidroklorna kislina), ki hrano dokončno predelajo. Nato hrana potuje do tankega črevesa, želodčna kislina se nevtralizira, trebušna slinavka pa zopet doda encime. Hrana je v tem trenutku že prebavljena, hranilne snovi pa začnejo prehajati skozi stene tankega črevesa v krvni obtok.

Kaj so encimi?

Encimi so beljakovine, ki se tvorijo v telesu ali pa jih dobimo z vnosom surove hrane. So nujno potrebni za odvijanje kemičnih reakcij v živem organizmu, potrebujemo pa jih tudi za delovanje mišic, kosti, organov, celic ... Človeško telo brez encimov torej ne more delovati.

Za naš organizem je pomemben tudi klorofil

O tem, zakaj je za naš organizem koristna sveža, termično neobdelana hrana, ki vsebuje ogromno encimov in klorofila, smo povprašali Matejo Ulaga, ki se ukvarja s pridelavo dnevno svežih sokov, v katere zmeša vse vrste zdrave zelenjave.

Mateja pravi, da ima klorofil številne blagodejne učinke in da lahko zdravi, čisti ter celo uničuje številne naše notranje sovražnike. ''Klorofil povečuje število krvnih celic, pomaga preprečevati raka, priskrbi organom železa, napravi telo bolj bazično, preprečuje uživanje škodljivih snovi, pomaga odpravljati slabokrvnost, čisti in razkužuje črevesje, pomaga čistiti jetra, pospešuje okrevanje pri hepatitisu, uravnava menstruacijo, pospešuje celjenje ran, blaži in pomirja krčne žile, izboljšuje vid …'' pojasni sogovornica in dodaja, da klorofil že od nekdaj velja za čudežno zdravilo, ker vsebuje veliko kisika, izboljšuje prebavno floro in s tem tudi splošno zdravje.

Zelenje moramo prežvečiti do utekočinjenja

Klorofil naše telo zadovoljivo absorbira le, če prežvečimo zelenje do utekočinjenja. "V nasprotnem primeru ga neizkoriščenega izločimo iz telesa," pravi Mateja. Ena od glavnih sestavin rastlin pa je tudi celuloza, ki ima najtrdnejšo molekusko zgradbo. "Nobena prehranska sestavina nima tako dragocenih sestavin kakor zelenje, toda vse so uskladiščene v rastlinskih celicah. Te celice so iz trdne snovi, verjetno zato, da rastlina preživi. Da bi se te dragocene sestavine iz notranjosti celic lahko sprostile, je treba pretrgati celične stene. Zato je žvečenje do utekočinjenja tako pomembno,'' še razloži.

Mateja je pri pripravi svojih zelenih kašastih sokov, v katerih je utekočinjenih več vrst zdrave zelenjave, zelo pozorna predvsem na raznolikost. Tako vanje en dan doda blitvo, drugi koprivo, včasih liste od korenčka ali morda liste od pese ali peteršilj, včasih rabarbaro ali razne užitne plevele in divje rastline, ki imajo celo več vitaminov in rudnin kot gojene rastline. ''Treba je le poznati veliko in pestro izbiro zelenih zdravilnih rastlin, ki nam jih ponuja narava,'' pove in nam zaupa, da v sokove za boljši okus včasih doda tudi sadje. ''Sem velika glasnica zelenih kašastih sokov, kajti bolj žive in kompleksne prehrane, kot je ta sok, še nisem spoznala, in bi ga res vsakomur iz srca priporočila."  Z nekoliko dobre volje pa si ga lahko z lahkoto pripravite tudi doma.