Je sladoled res zdravilen?

Strokovnjaki za zdravo prehrano pravijo, da bi sladoled moral postati sestavni del naših vsakdanjih obrokov. Njegova sestava ne daje samo polnega okusa, ampak tudi bogato hranilno vrednost, zato ga še posebno priporočajo športnikom in malčkom od 2. leta starosti, seveda v zmernih količinah in mlečnega z manj sladkorja, maščobami in aditivi. Znanstveniki z Institute of Psychiatry v Londonu ugotavljajo, da želja po sladoledu ne izvira samo iz potrebe po uravnoteženi prehrani, ki organizem krepi, ampak ta okusna razvada tudi sicer ugodno vpliva na človeka. Le kdo bi se mu upiral v teh vročih dneh?

Bodite pozorni

Večina sladoleda je narejenega iz mleka, sadnih dodatkov, čokolade, oreškov, vanilje, karamele, sladkorja in drugih sestavin. Vse od naštetih so v zmernih količinah hranljive in tudi zdrave. Vendar s sladoledom ni za pretiravati, sploh kadar ga kupite pri prodajalcih, ki ga delajo ročno. Higiena je v taki proizvodnji včasih lahko vprašljiva. Nevarne bakterije se lahko pojavijo v mleku, ki predolgo stoji na prostem pri sobni temperaturi. Poleti se sicer najpogosteje zastrupimo z bakterijo iz skupine stafilokokov. Zastrupimo se, če zaužijemo hrano, ki ni bila primerno shranjena, med katerimi so sladoled in ostale sladice najbolj vprašljive.

Zmrzlina v preteklosti

Zahvaljujoč Italijanu Procopiju, ki je v svoji pariški kavarni leta 1686 začel z njegovo ponudbo, je ta postal dostopen za vse. Kupimo ga lahko na vsakem koraku ali uživamo doma v njegovi pripravi, saj okusni sladoled prija v vsakem letnem času, hladi in sladi ter vzbuja prijetne asociacije na otroštvo, dopust, sonce ali zabavo. V 19. stoletju so mu na slovenskem rekli zmrzlina in je bila priprava toliko težja, saj še niso imeli zamrzovalnih skrinj. Ko so se leta 1846 pojavile prve skrinje, je priprava postajala vedno bolj enostavna. Ljudje so ga jedli zaradi boljše prebave in krčenja želodca ter tako laže nadaljevali s pojedino. Tak običaj še vedno velja v Italiji, ko vam med večjimi obroki postrežejo z malo kepico limoninega sladoleda.

3000 let stara sladica

Dokazano je, da so se sladoleda lotili že Kitajci pred približno 3000 leti. Ohlajevali so pijače, mleko in sadne sokove z dodatkom snega. To je bil njihov sladoled. Podobno so počeli Perzijci, ko so pili sokove, ohlajene s snegom, ki so jih hranili v svojih ledenih piramidah. Nekaj o sorbetu podobnem sladoledu piše celo v Bibliji. Ta hladen desert, ki ga sedaj imenujemo sladoled, se je zelo razširil predvsem na Bližnjem vzhodu. Veliki vojskovodja Aleksander Veliki, ki je leta 325 pred našim štetjem obvladoval večji del Evrope, Bližnjega vzhoda in Perzijo, se je na svojih pohodih vedno posladkal s sladoledom. Te odlične sladice so si privoščili tudi v stari Grčiji in starem Rimu. Sneg in led so prinašali celo z vrhov Vezuva in Etne, da so lahko primešali sadje ter med in si naredili slaščico, ki so jo uživali tudi plebejci.