Odlične za kosti

Fige se od preostalega sadja razlikujejo predvsem po znatno večji količini kalcija, železa in kalija ter so praktično brez natrija, maščob in holesterola. Prav zaradi velike količine kalcija so primerne za ljudi, ki imajo osteoporozo, saj krepijo kosti. Vsebujejo vsaj 17 različnih aminokislin in prehranske antioksidante. Suhe fige so odličen vir vlaknin, ki stimulirajo delovanje črevesja. Kot bogat vir fitokemikalij (kemijske spojine, ki jih dobimo iz rastlin in plodov) preprečujejo nastanek pogojev, ki spodbujajo koronarna obolenja in pojav raka.

Uporabna so tudi semena

Semena so odlična za boljšo prebavo, sadeži pa se uporabljajo tudi kot obkladki pri vnetjih in oteklinah. V ljudski medicini je njihovo mleko tik pred dozorenjem poznano kot mazilo proti bradavicam, kurjim očesom, pegam in madežem na koži. Tudi sadeži se uporabljajo pri številnih težavah – kot obkladki pri vnetjih, oteklinah, pri infekciji pljuč, sečil, vročičnih stanj, za pomiritev gastritisa in kolitisa (kronična črevesna bolezen).

Fige pri nas

V Sloveniji figa uspeva na mikroklimatsko ugodnih legah v Slovenski Istri, na Goriškem in v Brdih, posamezna drevesa uspevajo še v ugodnih legah na Krasu in celo v Beli krajini. Za tržne nasade izberemo mikroklimatsko ugodnejše lege. Figa je izreden sadež, ki spada med vrhunske kulinarične specialitete. So izredno sladke in imajo edinstveni okus in teksturo. Poznamo preko1000 tropskih in subtropskih vrst fig. Kot divja raste od Sredozemlja do Indije, kot kulturna rastlina pa raste tudi v tropskih in subtropskih območjih. Rastlina je zelo odporna na sušo in raste na istem področju kot vinska trta, oljke in agrumi. Ne prenese temperature pod -10 ° C. Pri nas sta najbolj znani Bela padovanka in istrska Črnica. Sveže fige so zelo občutljive in hitro pokvarljive. Zrele fige postanejo hitro kisle, če jih ne hranimo v hladilniku. Zaradi njihove občutljivosti jih večino posušijo naravno na soncu ali umetno v sušilnicah. Rezultat je hranljiv, sladek sadež, ki ga lahko uživamo skozi celo leto.

Figa je ena najstarejših subtropskih sadnih dreves

Fige so bile pomemben sestavni del prehrane v Mezopotamiji, Palestini, Egiptu, Grčiji in Rimu. V slednjem so bile fige priljubljene pri vseh slojih prebivalstva. Rimski kuhar Apiciu naj bi svoje svinje hranil s figami, da bi imele boljše meso. V 19. stoletju so jih španski misionarji prinesli tudi v Kalifornijo. V začetku so bile slabše kakovosti od evropskih, v 20. stoletju pa so osvojili tehnike pridelovanja in predelave. Danes slovi Kalifornija kot ena največjih pridelovalk fig poleg Turčije, Grčije, Portugalske, Španije in Francije.