Katero vrsto oreščkov boste izbrali – lešnike, mandlje ali orehe – pravzaprav ni pomembno, res pa je, da imajo nekateri oreščki več in drugi manj srcu koristnih sestavin.

Orehi

Orehi že s svojo podobo dajejo vedeti, da so hrana za možgane. Vendar pa to ni le posledica njihove oblike, temveč tudi dejstva, da vsebujejo izjemno veliko omega 3 maščobnih kislin. Človeški možgani so v več kot 60 odstotkih sestavljeni iz maščob, zato možganske celice za pravilno delovanje tudi potrebujejo maščobe. Možganske celice so namreč obdane z membrano, ki prepušča maščobo, omega 3 maščobe pa so izjemno fleksibilne in tekoče v primerjavi z drugimi vrstami maščob, zato jih membrana lažje prepusti v notranjost celice.

Orehi pa zaradi visoke vsebnosti antioksidantov in polinenasičenih maščobnih kislin, med katerimi so najpomembnejše alfa-linolenske kisline in omega 3 maščobne kisline, prispevajo tudi k boljšemu delovanju arterij po zaužitem mastnem obroku in so v mediteranski dieti morda celo pomembnejši kot oljčno olje.

Raziskava, ki so jo ameriški strokovnjaki opravili na 80 tisoč ženskah je tudi pokazala, da 30 gramov orehov pomaga zmanjšati tveganje za nastanek žolčnih kamnov za kar 25 odstotkov. Orehi pa naj bi tudi pomagali krepiti spanec ter zaradi vsebnosti omega 3 in omega 6 maščobnih kislin izboljševali tudi zdravje kosti. Verjeli ali ne – orehi pomagajo celo pri topljenju kilogramov. Raziskave so pokazale, da se osebe, ki uživajo orehe vsaj dvakrat tedensko, redijo redkeje in počasneje kot osebe, ki le redkokdaj posežejo po njih. Kar se učinkovitosti orehov tiče, pa to še ni vse. Ti namreč vsebujejo tudi veliko magnezija in bakra, pomembna elementa številnih encimov, ki ščitita antioksidante in ščitita celice pred uničujočim delovanjem prostih radikalov.

Mandlji

Mandlji so odličen vir vitamina E, saj se v 25 gramih teh oreščkov nahaja kar 70 odstotkov priporočene dnevne količine tega vitamina. Poleg tega vsebujejo tudi magnezij, kalij, cink, železo in vlaknine in so odličen vir mononenasičenih kislin. Mandlji poleg tega vsebujejo več kalcija kot drugi oreščki in so zato odličen nadomestek za vegane, ki ne uživajo mlečnih izdelkov. Vsebujejo pa tudi vitamin B17, znan tudi kot kontroverzno hranilo, ki naj bi bilo učinkovito proti raku.

Mandlji pa so tudi odlični za srce, saj vsebujejo številne fitokemikalije, vključno z beta-sitosterolom in kampesterol. Ti dve učinkovini naj bi močno prispevali k zdravju srca, na splošno pa velja, da pest mandljev zmanjša tveganje za nastanek srčnih bolezni tako, da zmanjšujejo slabi holesterol oziroma LDL za kar 10 odstotkov. Poleg fitokemikalij vsebuje tudi mononenasičene maščobne kisline, ki prav tako znižujejo holesterol.

Brazilski oreščki

Brazilski oreščki vsebujejo mononenasičene maščobne kisline, ki znižujejo raven holesterola v krvi, kljub temu pa jim zdravilni učinek pripisujemo predvsem zaradi selena, ki je sestavni del dveh pomembnejših antioksidantnih encimov – glutationa in glutation peroksida. Selen naj bi ščitil pred rakom, srčnimi boleznimi in prezgodnjim staranjem, v prevelikih količinah pa je lahko škodljiv in pripelje do zastrupitve (selenoze), saj ga telo ne proizvaja in ga dobivamo zgolj prek hrane in pijače. Priporočeno je zaužiti 55 mikrogramov selena, če ste ženskega in 75 mikrogramov, če ste moškega spola, kar pomeni, da za zadovoljitev potreb zadostuje že en orešček ali dva.

Študije so pokazale, da selen ščiti pred boleznimi srca, saj aktivira encime, ki pomagajo pri razstrupljanju pokvarjene maščobe v membranah, poleg tega pa selen tudi preprečuje nastanek krvnih strdkov. Selen pa kot element močne skupine oksidantov, ščiti tudi pred nastankom rakavih obolenj, kot so rak kože, pljuč, prostate in debelega črevesja, in zdravi bolezni ščitnice. Je namreč tudi komponenta encima, ki spreminja tiroksin, najmanj aktiven ščitnični hormon, v aktivnejšo obliko, v hormon trijodotiramin.

Oreščki so torej vsekakor živilo, po katerem morate seči, če želite živeti zdravo življenje. Privoščite si jih za malico, zvečer pred televizijo namesto drugih prigrizkov ali pa jih uporabite kot sestavino pri pripravi jedi.