Hrenova korenina je bogat vir gorčičnega olja in vitaminov B ter C, vsebuje pa tudi precej kalija. Sama po sebi ni nič posebnega – je brez okusa in vonja, ko pa jo nastrgate oziroma narežete, začne oddajati pekoč, oster vonj, ki vam že kar tako, brez da ga jeste, prodre globoko skozi nos, usta, oči, kopa ga zaužijete, je njegovo delovanje še toliko močnejše. Uživanje hrena vam bo tako dodobra prečistilo sinuse in dihalne poti, mnogi pa mu pripisujejo celo protivnetno delovanje. Ljudsko izročilo namreč pravi, da obkladki iz naribane hrenove korenine blažijo vnete sklepe oziroma vneto vezivno tkivo, uživanje zadostnih količin hrena pa menda lajša tudi okužbe sečil, pomaga pri ledvičnih kamnih in oteklinah, spodbujal naj bi prekrvavitev in prebavo ter razkuževal. Vendar s hrenom ne gre pretiravati, kajti od prevelikih količin vas lahko začne peči želodec, pa tudi kakšne reakcije na koži, nenadno potenje, solzenje oči, smrkanje in rečica niso povsem izključeni.

Hrenovo korenino običajno hranimo v hladilniku, lahko tudi v zamrzovalniku, a v tem primeru bo hren manj oster in gorčična semena v njem bodo začela izgubljati svoj učinek. V trgovini lahko kupite že pripravljen hren – v obliki omake ali namaza – ali pa kupite le korenino in ga pripravite sami. Obstaja mnogo načinov in sestavin, ki jih lahko dodate nastrganemu hrenu – na primer smetano, jabolka, jajca, kis, olje, limonin sok, nekateri ga pripravljajo celo z mandlji ali medom. Odvisno pač od vašega okusa in želja. V vsakem primeru pa se hren dobro k drugi tradicionalni velikonočni hrani.