Vzrokov za prekomerno delovanje ščitnice je več, vendar je v treh četrtinah primerov vzrok zanjo avtoimunsko obolenje ščitnice imenovano Basedowova ali Gravesova bolezen. Povzroči, da imunski sistem napade ščitnico, zaradi česar prične ta žleza z notranjim izločanjem, ki je v našem vratu, prekomerno proizvajati ščitnične hormone. Ščitnica lahko prekomerno deluje tudi zaradi tako imenovanega avtonomnega tkiva ščitnice, ki se ne odziva na običajne uravnalne mehanizme, lahko pa je tudi posledica vnetja ščitnice.

Simptomi, ki kažejo na prekomerno delovanje ščitnice

Simptomi se navadno izrazijo in razvijajo počasi, zato so bolezni ščitnice pogosto dolgo časa spregledane, šele ko se izrazijo v polnosti, nas običajno zdravniki napotijo na krvni test, ki razkrije nivo ščitničnih hormonov v krvi.

1. Hujšanje, kljub povečanemu teku in uživanju večjih količin hrane.

2. Pospešen srčni utrip – bolniki opažajo tudi neredne ali močnejše utripe srca.

3. Ritmično drhtenje rok.

4. Bolniki se čezmerno potijo, zato je običajno koža prepotena in vlažna.

5. Slabo prenašanje povišane temperature v okolju.

6. Občutki tesnobe in nespečnosti.

7. Pogostejše odvajanje blata.

8. Ščitnica se lahko ob čezmernem delovanju vidno poveča, čemur pravimo golša.

9. Pojavi se mišična šibkost.

10. Ženske opažajo tudi neredne menstruacije.

11. Basedowova bolezen prizadene tudi oči in lahko se pojavi izbuljenost oči.

Kakšno je zdravljenje?

Simptome prekomernega delovanja ščitnice lahko omilijo zaviralci receptorjev beta, ki zmanjšajo drhtenje rok in tesnobnosti, ne vplivajo pa na raven ščitničnih hormonov. Čezmerno delovanje ščitnice pa lahko zdravimo na različne načine.

1. Tirostatiki

Bolniki z Basedowovo boleznijo običajno prejemajo tirostatike, kot sta tiamazol in karbimazol, ki zavirajo nastajanje ščitničnih hormonov. Zdravila je treba jemati od 12 do 18 mesecev in v tem času se običajno delovanje ščitnice uravnovesi.

2. Radioaktivni jod

Za zdravljenje avtonomnega čezmerno delujočega tkiva ščitnice, tako imenovanih gomoljev, se uporablja radioaktivni jod. Uporablja se ga tudi za zdravljenje Basedowe bolezni, če odziv na tirostatike ni zadovoljiv. A ker se radioaktivni jod kopiči v ščitnici, s svojim sevanjem uničuje ščitnično tkivo.

3. Operativno

V redkih primerih, ko zdravljenje z zdravili ni uspešno, lahko del ščitnice operativno odstranijo.

Številni bolniki si po zdravljenju opomorejo, vendar se lahko hipertiroidizem, še posebej pri bolnikih z Basedowovo boleznijo, ponovi. Bolniki, ki so zaradi hipertiroidizma jemali radioaktivni jod ali so bili operirani, lahko odkrijejo, da delovanje preostalega dela ščitnice ne zadošča potrebam telesa in v tem primeru se lahko razvije hipotiroidizem – premalo delujoča ščitnica, pri kateri ščitnica ne tvori dovolj ščitničnih hormonov, zaradi česar se ves organizem upočasni. Upočasni se prebava, pade nivo energije, kilogrami se pričnejo nabirati, pojavi se močna utrujenost, suha koža, slabo razpoloženje, celo depresija. Pri tej bolezni je treba redno spremljati nivo ščitničnih hormonov v krvi in jih po potrebi nadomeščati.

Kaj je ščitnica?

Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki se nahaja na vratu pod sapnikom in je metuljaste oblike. Sestavljena je iz dveh režnjev v velikosti palca na roki in je izjemno tanka, zato je ne zatipamo ali vidimo. Ključna je za proizvodnjo hormonov, ki nadzorujejo hitrost metabolizma, in lahko tako ob motnjah ščitnice povzroči upočasnitev ali pospešitev metabolizma. Poleg tega vpliva še na druge organe: srce, mišice, črevesje, presnovo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin, rast las in razpoloženje. Če proizvaja premalo ali preveč hormonov, lahko pride do različnih simptomov. Pravočasno zdravljenje je izjemno pomembno, da bi se izognili nadaljnjim težavam.