13-letna Charlotte Mitchell iz angleškega mesta Torquay je trpela za agresivno obliko možganskega raka, imenovanega glioblastom. Mlada Charlotte je na žalost umrla, še preden bi lahko prestala zdravljenje v otroški bolnišnici Bristol Royal Hospital for Children. Umrla je le šest tednov po diagnozi, a se še pred smrtjo odločila, da želi svoje organe darovati drugim in jim rešiti življenje ali izboljšati kakovost življenja.

Njena mati, 49-letna Karen, ki žaluje, se zdaj zavzema, da bi se v Veliki Britaniji spremenil zakon in da bi bili vsi ljudje avtomatično darovalci organov, razen če tega ne bi želeli. Torej, imeli bi možnost, da ne darujejo organov, če bi tako želeli, vendar bi se predpostavljalo, da avtomatično so za darovanje organov, če ne bi izrazili druge želje. Karen želi spodbuditi druge starše tudi k temu, da se s svojimi otroki že v zgodnjem otroštvu pogovorijo o donaciji organov. To bi lahko rešilo veliko življenj, pravi, saj se mora po zakonu v Veliki Britaniji trenutno posameznik sam odločiti, ali želi darovati organe po smrti. Za Mail Online je včeraj povedala: ''Ne vem, zakaj traja tako dolgo, da se zakon spremeni. Trenutno se moraš odločiti za darovanje organov. Ta zakon se mora hitro spremeniti.''

''Starši se morajo zdaj tudi pogovoriti z otroki, zakaj je pomembno, da so za darovanje organov. To je bilo nekaj, o čemer sem se sama pogovarjala s Charlotte. Preprosto je rekla, da razume in da si želi dati drugemu možnost za življenje.''

Kot pravi Karen, ji je dejstvo, da so kljub veliki izgubi na ta način pomagali drugim, v veliko tolažbo. ''Brez dvoma nam je to dalo tolažbo, saj vemo, da lahko njeni organi pomagajo številnim ljudem. To je še edina stvar, ki mi pomaga, da grem naprej.''

Mala Charlotte je tako pomagala kar 15 ljudem, ki lahko zdaj s pomočjo njene donacije sploh živijo ali živijo bolj kakovostno življenje. Charlotte je darovala svoje srce, trebušno slinavko, ledvica in drugo tkivo, kot so roženica, koža in kosti.

V Veliki Britaniji so o spremembi zakona v parlamentu že razpravljali. Predvsem o predlogu, da bi se ljudje morali odločati za to, da ne darujejo organov, in ne za to, da darujejo organe. Kar pomeni, da ob smrti avtomatsko postaneš darovalec organov, razen če se za to ne odločiš. A predlog zakona februarja ni bil sprejet, zaradi česar je bila Karen Mitchell, ki je medicinska sestra, razočarana. Številnim je to še vedno neprijetna tema, o kateri ne želijo govoriti in o kateri ne želijo niti razmišljati. V Sloveniji se je treba za darovanje organov odločiti. Če se odločite za darovanje organov, lahko to svojo prvotno odločitev pozneje tudi prekličete, če želite.

O darovanju organov in tkiv po smrti za namen zdravljenja je odločitev, za katero bi bilo prav, da bi o njej razmišljali za časa življenja in v krogu najbližjih, pišejo na spletni strani Slovenije Transplant. Vsak človek lahko svojo odločitev zapiše kot "oporoko". Lahko jo tudi pove svojcem ali bližnjim osebam. Po smrti osebe preverijo odločitev pokojnika o darovanju. Če zapisa o opredelitvi ne najdejo v zbirki zdravstvenih podatkov, o tem vprašajo bližnje osebe. Volja posameznika, da po smrti daruje svoje organe, tkiva ali celice za namen zdravljenja, je lahko zapisana v elektronski zbirki podatkov zdravstvenega zavarovanja.

Vsakdo, ki želi postati darovalec, lahko svojo odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi na prijavnih mestih v zdravstvenem zavodu, nekaterih lekarnah, na nekaterih območnih enotah Rdečega križa. S seboj mora imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Izpolni poseben obrazec, pristopno izjavo, pooblaščena oseba preveri identiteto darovalca in jo s podpisom potrdi. Izjavo pošlje v priporočeni pošiljki na Slovenija-transplant.

Podatki o opredelitvi za darovanje so posebej zaščiteni. Dostop je omogočen le zdravnikom s posebnim pooblastilom na profesionalni kartici, in to šele po smrti osebe.

Vsakdo lahko preveri svoje podatke o opredeljenosti za darovanje po smrti osebno na Slovenija-transplantu na podlagi pisne zahteve.

Kot omenjeno, ima darovalec vso moralno pravico, da svojo prvotno odločitev o posmrtnem darovanju organov tudi prekliče.