Saša Pehtelev je bil povsem običajen ruski najstnik. Vse dokler mu pred petimi leti ni umrla mama, nakar ga je zapustil še oče. In kot da to ni bilo dovolj, se je pred tremi leti začel še iz meseca v mesec vse bolj rediti. Ves čas je bil lačen in nikakor se ni mogel nasititi. Zdaj pri svojih 158 centimetrih tehta 180 kilogramov, obseg njegovega telesa pa znaša 220 centimetrov. In njegova teža še vedno narašča – vsak mesec se zredi za približno dva kilograma in pol. Babica, ki skrbi zanj, vse odkar je ostal brez staršev, pravi, da poskuša v dečkovo prehrano vnesti čim več sadja in zelenjave, a Saša hoče jesti le močno, konkretno hrano, kot je meso. Težava je tudi v tem, da zaradi debelosti vse težje hodi in večino časa preživi kar na kavču, pred televizijo.

Obleke mu šivajo po naročilu

Ker se Sašin obseg telesa iz meseca v mesec veča, so dečku vsa oblačila, ki so na voljo v trgovinah za močnejše, premahjna. Tako babica kupi kar tri največje obleke in jih nato odnese k šiviliji, ki jih predela. Tako iz treh oblek sešije eno oblačilo, ki je Saši prav. A premahjne obleke niso glavna težava. Največjo skrb dečku in njegovi 70-letni babici predstavlja njegovo zdravje. Pred kratkim so mu zdravniki morali operirati preobremenjeno nogo, zdaj pa je Saši začelo pešati tudi srce.

Za dečkovo debelost kriva redka genetska bolezen

Po številnih opravljenih preiskavah so zdravniki ugotovili, da je za Sašino nenehno lakoto in debelost kriva redka genetska okvara, imenovana Prader-Willijev sindrom. Glavni simptomi te redke bolezni, kjer se že ob spočetju okvari 15. kromosom, so:

- sprva ima otrok slab apetit in zelo počasi pridobiva na teži, v kasnejših letih pa se, ravno obratno, tek močno poveča;
- velik apetit spremlja tudi nenasitnost oziroma nenehna lakota;
- kilogrami drstično naraščajo in posledično ljudje s Prader-Willijevim sindromom krepko presežejo 100 kilogramov;
- nižja telesna rast;
- deformacije hrbtenice in otekle okončine;
- včasih tudi upočasnjen duševni razvoj, motne govora in slabši spolni razvoj;
- nevarnost prenehanja dihanja med spanjem.

Prader-Willijev sindrom je možno nekoliko blažiti z dietno prehrano, telesno aktivnostjo in psihološko pomočjo, vendar se bolezni ne da pozdraviti.