22-letni Megan Dido se je njeno znamenje na levem licu, ko jo je oče opozoril nanj, zdelo povsem običajno in si ni mislila, da bi lahko šlo za kaj resnega. A njen oče je bil prepričan, da je znamenje abnormalno in ji dejal, naj takoj obišče zdravnika. Poslušala ga je in ko je obiskala dermatologa, je ta dejal, da znamenje ni nič posebnega in da lahko gre domov. A takrat 21-letna Megan Dido je vztrajala, naj znamenje pregledajo in zdravnika na koncu le prepričala, da jo je poslal na biopsijo, poroča Good Morning America. Dejala mu je, da se bo v kratkem zaradi službe preselila iz mesta Red Bluff v Kaliforniji v Chicago v zvezni državi Illinois in da bi se pred tem rada prepričala, da ne gre za kaj bolj resnega. Dermatolog je privolil v biopsijo in pet tednov kasneje, jo je poklical in dejal, da ima rezultate. Megan Dido je v resnici imela melanom - najbolj nevarno obliko kožnega raka.

''Ko sem izvedela novico, sem se blago rečeno počutila grozno,'' je 22-letnica povedala za Good Morning America. ''Ravno sem zaključila študij in se preselila v novo mesto. To bi moral biti nekakšen svež začetek in začetek mojega pravega življenja ... A ko sem izvedela, da je to tako resno in da gre za življenjsko ogorožujoče stanje, s katerim se bom mogla spopasti že kot mladi odrasel človek, je bilo grozljivo.''

Kmalu za tem je prestala operacijo, s katero so ji odstranili znamenje in poseg je za seboj pustil globoko brazgotino, zaradi česar je kasneje potrebovala še delno rekonstrukcijo obraza. A k sreči so raka odkrili pravočasno in se ta še ni razširil. Tako je z operacijo prebolela raka in vse od tlej se ni povrnil. Sedaj hodi na redne preglede k dermatologu na vsake tri mesece in želi tudi druge vzpodbuditi, da se postavijo zase, če mislijo, da je kaj narobe z njimi.

''Želim si, da bi ljudje vedeli, da morajo na pregled, če odkrijejo kaj sumljivega ali če pride do kakšne nenavadne spremembe na njihovem telesu. Samo majhno znamenje na mojem licu, mi je popolnoma spremenilo življenje, a to se ljudem dogaja ves čas.''

Megan bo sedaj morala še posebej skrbeti za svojo kožo in jo ves čas ščititi pred UV žarki, da se rak ne bi ponovil. A kot pravi, je sončno kremo nosila tudi pred tem. ''Sončno kremo sem nosila večino časa, ki sem ga preživljala zunaj na prostem. Ker sem bolj blede polti in so moji lasje rdeči, so moji starši ves čas pazili, da me sonce ni opeklo, a ko sem bila otrok in sem odraščala, me je nekajkrat opeklo.''

Za melanomom vsako leto zboli 300 Slovencev

V Sloveniji vsako leto za melanomom zboli okoli 300 ljudi. Gre za najbolj nevarno obliko kožnega raka, ki ga je potrebno odkriti čim prej. Če ga odkrijemo zgodaj, je v kar 90 odstotkih ozdravljiv, če ga odkrijemo pozno, je lahko usoden. Čeprav dermatologi pogosto opozarjajo, da moramo svojo kožo redno ščititi pred nevarnimi UV žarki, je kožni rak v porastu. ''Incidenca kožnega raka še vedno narašča,'' pojasni dermatologinja mag. Metka Adamič, dr. med. ''Ogromno smo naredili na področju preventive, kar pomeni, da dermatologi veliko opozarjamo na redne preventivne preglede kože, pigmentnih znamenj, iz katerih se lahko razvije eden najbolj nevarnih kožnih rakov, to je melanom. Kljub temu pa bomo še veliko morali narediti na zgodnjem prepoznavanju simptomov kožnega raka.''

Kaj je melanom?

Melanom je kožni rak, ki nastaja iz pigmentnih celic melatocitov. Če ga ne odkrijemo pravočasno, je smrtno nevaren. ''Če ga odkrijemo v zgodnjih fazah, ko še ne preide globoko v kožo - preko 1 milimetra - je v bistvu praktično čez 90 odstotkov ozdravljiv tumor. Zato je zelo pomembno, da ljudje opazujejo svojo kožo in gredo zelo zgodaj k zdravniku, ko opazijo kakšno nenavadno spremembo na koži. Pozorni naj bodo na spreminjanje pigmentnega znamenja, nastajanje pigmentne lise na mestu, kjer je prej ni bilo. Še posebej, če ta krvavi, če raste izven kože, če se na njej pojavi kakšna ranica. Če se to v 14-ih dneh, treh tednih ne zaceli, je treba obiskati zdravnika. Kot sem že omenila, je prav ta melanom tisti, ki se ga najbolj bojimo. Težava je, da zelo hitro, ko preide globoko pod kožo preide tudi v krvne žile, limfne žile in se razprši po telesu. Takrat pa je kljub sodobnim načinom zdravljenja, ki nekoliko podaljšajo življenje, lahko melanom za te bolnike še vedno smrtno nevaren.''

Bazalno celični karcinom in ploščatocelični karcinom pa sta drugi obliki kožnega raka, ki nimata tako veliko posledic na umrljivost, pojasnjuje dermatologinja, a velikokrat delata težave lokalno, ko rasteta na določenih predelih in motita funkcijo določenih delov telesa - vida, sluha in podobno.

Kožnega raka lahko preprečimo!

Kožnega raka lahko v večini preprečimo tako, da se zaščitimo pred nevarnimi UV žarki. V kar 90 odstotkih je namreč za razvoj melanoma kriva prekomerna izpostavljenost UV žarkom. Najpomembnejše je, da varujemo že kožo dojenčkov, otrok in mladostnikov. ''Zavedati se je treba, da je kožo treba ščititi od samega rojstva naprej, da otroška koža v ranih letih ni sposobna samozaščite in popravljanja napak tako kot koža starejšega človeka, ki že ima razvite obrambne mehanizme. Otroška koža ni enaka odrasli koži. Njeni obrambni mehanizmi niso enaki, saj ni enako sposobna tvoriti pigment in je bolj občutljiva na sončne žarke. Sončne opekline v otroštvu so eden od dejavnikov tveganja za kasnejše nastajanje kožnega raka melanoma, ki se ga pravzaprav najbolj bojimo,'' pove dermatologinja mag. Metka Adamič, dr. med. Še več, raziskava je pokazala, da če bi otroško kožo redno ščitili z zaščitnimi sredstvi, ki bi imela vsaj zaščitni faktor 15, bi se kasneje v življenju za 80 odstotkov zmanjšala možnost za kožnega raka. ''Danes je jasno, da večji del sevanja koža dobi že do 18. leta starosti, prav zato je pomembno, da zaščitimo kožo že v rani dobi in kasneje.''

Kožnemu raku so bolj izpostavljeni svetlopolti, pegasti in rdečelasi ljudje. Tudi tisti, ki imajo v družini sorodnike s kožnim rakom ali imajo veliko pigmentnih znamenj. Ti morajo še posebej paziti na redno zaščito kože.

Kako zaščititi kožo pred UV žarki?

Na zaščito pred UV žarki se žal večinoma spomnimo samo v poletnem času, ko poležavamo na plaži. A takrat v resnici prejmemo le 30 odstotkov vseh sončnih žarkov. ''Skoraj 40 odstotkov sončnih žarkov v resnici dobimo med vikendi, ko se gibamo na prostem in se tega pravzaprav sploh ne zavedamo. 20 odstotkov med prostočasnimi aktivnostmi, šele 30 odstotkov je tistih, ki jih v resnici dobimo na plažah - takrat ko se tega zavedamo in ko se tudi ponavadi zaščitimo pred sončnimi žarki. Ostalih 10 odstotkov pa v zimskem času,'' pove mag. Metka Adamič, dr. med. Pazimo, da se sončnim žarkom izogibamo med 10. in 16. uro. Kožo zaščitimo z oblačili, pokrivali, klobukom, sončnimi očali. Predele, ki jih ne moremo zavarovati na ta način, zaščitimo z dobro sončno kremo.