Trije najpogostejši glavoboli so tenzijski glavobol, migrena in sinusitis:

- Tenzijski glavobol: Tenzijski glavobol občutimo kot stiskanje okoli glave ter napetost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Navadno gre za blago do zmerno bolečino, ki lahko traja več ur, povzroča pa jo pomanjkanje spanja, lakota, slaba drža in preobremenjenost oči. Psihološka povzročitelja sta predvsem jeza in občutek strahu. Najpogostejši vplivi okolja, ki ga lahko sprožijo, pa so tobak, nikotin, nekatere vrste hrane (sir, čokolada, čebula, melancani, lovorov list, paprika, cimet, ocvrta in mastna hrana) ter nekateri dodatki v prehranskih izdelkih. Ponavadi ob počitku pojenjajo, učinkovito pa jih ublažijo tudi zdravila za lajšanje glavobolov.

- Migrena: Pri migreni gre za utripajočo bolečino, ki se sprva pojavi le na eni strani glave, nato se razširi še na drugo stran. Glavobol spremlja še slabost in občutljivost na svetlobo, zvok ali dišave, prav zato ta migrena bolnika ponavadi onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil. Bolečina postane še močnejša, če se bolnik giblje, pri 10 odstotkih pa se pojavi tudi avra oziroma bleščanje pred očmi. Migreno lahko sprožijo različni zunanji vplivi, kot je močna svetloba, hrup, cigaretni dim in podobno, poleg tega še hormonske spremembe, stres, alkohol, kofein in nekatera zdravila. Pomaga izogibanje sprožilcem simptomov in zdravila za lajšanje bolečin.

- Sinusitis: Tretja najpogostejša oblika glavobolov je sinusitis, ki je posledica vnetja sluznice obnosnih votlin, ki jo povzroči virusna okužba ali prehlad. Če se zaradi vnetja sluznice izvodila obnosnih votlin zamašijo, se v sinusih kopiči sluz, v kateri se začnejo sčasoma razraščati bakterije. Zapora izvodil obnosnih votlin je verjetnejša pri osebah z deformacijami nosne votline. Sinusitis se pogosteje pojavlja tudi pri osebah s senenim nahodom. Glavobol pojenja z zdravljenjem s pomočjo kapljic, razpršil, antibiotikov ter drugih ukrepov, usmerjenih v redčenje sluzi ter očiščenje obnosnih sinusov in nosne votline.

Dobra novica v primeru zgornjih glavobolov je, da so neškodljivi in jih lahko z določenimi ukrepi kmalu odpravimo. A vsi glavoboli niso tako nedolžni.

Preverite pet takšnih, ki potrebujejo pozornost, saj lahko v nasprotnem primeru ogrozijo vaše zdravje:

1. Nenaden močan glavobol

Če je glavobol tako močan, da ne pomnite, da bi kdaj že utrpeli tako hude bolečine glave in se intenziteta stopnjuje z vsako minuto, potem poiščite medicinsko pomoč. Če bolečino spremlja še slabost, bruhanje in otrdel vrat, gre lahko za subarahnoidne krvavitve (SAK) oziroma krvavitve možganske ovojnice. Gre za bolezen z visoko smrtnostjo ali hudo invalidnostjo. Za njo vsako leto zboli od 300 do 400 Slovencev, najpogosteje ženske od 50 do 60 leta starosti. Poleg tega so ji bolj izpostavljeni kadilci in tisti, ki imajo bolezen v družini. Do SAK pride zaradi razpoke anevrizme ali žilne malformacije, lahko pa tudi po poškodbi glave. Če prepoznate simptome SAK, je nujno, da takoj pokličete medicinsko pomoč, ki vas bo prepeljala v bolnišnico. Tam bodo zdravniki diagnozo potrdili s pomočjo slikanja glave s CT-jem, nato pa se odločili za zdravljenje.

2. Glavobol in mravljinčenje

Če poleg močnega glavobola občutite še mravljinčenje po vsem telesu, zmedenost, otežen govor, zameglitev vida, težave pri gibanju ali nenadne krče, gre lahko za možgansko kap. Pri njej gre za prekinitev možganskega krvnega obtoka, ki ga povzroči zapora arterije, navadno zaradi krvnega strdka. Vsako leto v Sloveniji za možgansko kapjo trpi več kot 4500 ljudi in ta je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti ter razvoja invalidnosti v razvitem svetu. Možganski kapi so bolj izpostavljeni starejši moški, vpliva pa tudi dedna nagnjenost, kajenje, alkoholizem, povišane vrednosti slabega holesterola, slabe prehranjevalne navade, pomanjkanje gibanja, stres in droge.

3. Močan glavobol in rdeče-vijolične lise po telesu

Močan glavobol, ki ga spremlja povišana temperatura, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, trd vrat, fotofobija (bolnika moti svetloba) in meningitični izpuščaj (ploščata rdeče-vijolična lisa različnih velikosti), kaže na meningitis oziroma vnetje možganskih ovojnic in hrbtenjače. Lahko gre za virusni meningitis, ki ga najpogosteje prenašajo klopi ali pa za bakterijski meningitis, ki je navadno posledica okužbe z bakterijo Streptococcus pneumoniae, ki povzroča tudi pljučnico. V primeru zgornjih simptomov se takoj obrnite na zdravnika.

4. Glavobol, ki se začne v sencih

Nenadna bolečina v sencih, ki se širi v lasišče, žvekalne mišice in jo spremlja mravljinčenje ali otekanje jezika, je posledica vaskulitisa – vnetja žil, ki prizadene notranjo plast žil. Pravega vzroka za bolezen ne poznamo, vemo pa, da gre za avtoimuno bolezen, ki se pojavi najpogosteje pri ženskah po 50. letu starosti. Bolezen, ki se v Sloveniji pojavlja pri 6,7 ljudeh na 100.000 prebivalcev, ni smrtno nevarna, lahko pa povzroči motnje vida in vodi v slepoto. Spremlja jo še splošna slabost, utrujenost in slabši sluh bolnika, pri nekaterih pa tako močne bolečine v prsih, da pacient pomisli na srčni infarkt. Zdravljenje je potrebno začeti čim prej, revmatolog pa predpiše visoke odmerke metilprednisolona in medrola.

5. Glavobol, ki je hujši zjutraj in se poslabša, če zakašljamo

Glavobol, ki je hujši zjutraj in se poslabša, če bolnik zakašlja ali se skloni, slabost, bruhanje in zamegljen vid so lahko posledica možganskega tumorja. Simptomi, ki kažejo nanj, so še počasen in nerazločen govor, težave z branjem in pisanjem, spremembe značaja in otopelost udov. Potek bolezni je odvisen od mesta tumorja, njegove velikosti, hitrosti rasti in seveda od tega, ali je tumor maligen ali benigen. V nasprotju s tumorji v drugih delih telesa so lahko tako benigni kot maligni tumorji možganov enako resni in nevarni, saj oboji pritiskajo na možganovino in lahko povzročijo porast tlaka v lobanji.