Krvavitve iz nosu so lahko zelo blage in redke, lahko pa se pojavljajo zelo pogosto in so tako močne, da jih komajda ustavite. Sploh v tem primeru je pomembno, da se čim prej odpravite do zdravnika, da vam pomaga krvavitev ustaviti in da ugotovi, kaj je vzrok zanjo. Možno je, da ste začeli iz nosu krvaveti zaradi kakšne manjše poškodbe, počene žilica, polipov v nosu, razjed ali vnetja nosne sluznice, vzrok so lahko tudi tumorji nosu ali pa okužbe, povišan krvni tlak, kronične srčne bolezni, hemofilija. Sploh v primeru, da je krvavitev posledica kakšne resnejše in nevarne bolezni, kot so tumorji, težave s srcem in povišanim krvnim tlakom, je dobro, da zdravnik stanje čim prej odkrije in ga začne zdraviti. Če torej večkrat močno krvavite iz nosu, je vsekakor prav, da obiščete zdravnika in ugotovite, kaj je pravzaprav vzrok za vaše težave.

Otekle bezgavke

Otekle bezgavke običajno spremljajo kakšne povsem nenevarne bolezni. Tako lahko na primer zaradi okužbe grla otečejo vratne bezgavke, pri rdečkah tiste v predelu zatilja, pri poškodbah ali okužbah na stopalih, nogah, dimljah in spolovilih lahko zatečejo celo dimeljske bezgavke. Povečane bezgavke sicer najlažje opazimo v predelu vratu, pazduhe ali dimelj, saj so na teh mestih najbliže koži. Običajno so posledica bakterijske ali virusne okužbe - bezgavke otečejo, ko pride do okužbe v predelu telesa, iz katerega se v bezgavke steka limfa. Takšne nenevarne otekle bezgavke so na otip boleče, ko se okužba pomiri, pa običajno splahnijo. Če pa so povečane bezgavke neboleče in če kar nočejo in nočejo izginiti, obiščite zdravnika, da ugotovi, ali se morda za oteklimi limfnih vozličev skriva kaj drugega, bolj resnega. Povečane bezgavke so namreč lahko tudi povezane s kakšnimi težkimi okužbami in boleznimi, kot so tuberkuloza, sifilis, toksoplazmoza, lupus, revmatoidni artritis, HIV, nekatera rakasta obolenja.

Glavobol

Večinoma je glavobol nenevaren in je zgolj posledica kakšne gripe, dehidracije, vročine … Lahko pa je znak kakšnega resnejšega stanja. Če glavobol nastane nenadoma in ga spremljajo še motnje zavesti, bruhanje, otrdel vrat, je lahko posledica okužba možganov ali možganskih ovojnic, lahko pa je povezan tudi z vnetjem ali nenormalnim izbočenjem žil, ki se lahko raztrgajo. Pri tistih z močno povišanim krvnim tlakom ali pa pri kakšnih poškodbah glave lahko pride tudi do krvavitev v možganovino, posledica česar je lahko prav grozljiv glavobol, ki pa ga spremljajo tudi nenadna izguba zavesti, upad nekaterih možganskih funkcij, slabost. V nekaterih primerih je so lahko hudi glavoboli tudi posledica tumorjev.

Driska

Driska je lahko posledica številnih težav, ki niso resnejše narave. Lahko ste na primer kaj takšnega pojedli ali popili, lahko ste staknili trebušno gripo ali katero drugo virusno ali morda bakterijsko okužbo. Lahko pa je driska znak kakšne resnejše težave, na primer preobčutljivosti na gluten ali katero drugo sestavino v živilih, avtoimunskih bolezni črevesja, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, sindroma razdražljivega črevesja, nepravilnega delovanja trebušne slinavke … Če driska traja dlje časa in je niste uspeli ugonobiti sami, če gre za krvavo drisko, imate črevesne oziroma trebušne krče in bolečine ali pa če pride do znakov izsušitve, pa ne odlašajte z obiskom zdravnika, temveč se nemudoma napotite k njemu.

Kožna znamenja

Že res, da kožna znamenja nastajajo vse življenje, a nekatera se lahko začnejo spreminjati in nenavadno rasti. Če niste dovolj pozorni, teh sprememb morda sploh ne zaznate ali pa se vam spreminjajoče se znamenje ne zdi nič nenavadnega. Že res, da ni vsako na novo nastalo znamenje ali pa vsak nov madež na koži nevaren, prav pa je, da se redno opazujete in da znamenja enkrat na leto pokažete tudi strokovnjaku. Pozorni bodite predvsem na kakršna koli nenavadna, atipična znamenja, ki imajo premer več kot pet oziroma šest milimetrov, ki so asimetričnih oblik in imajo nepravilne oziroma nazobčane robove. Nevarna znamenja so praviloma tudi različno črno-rjavih barv, včasih se v njih pojavljajo tudi kakšne raznobarvne lise ali pike.