Rak pljuč

Za rakom pljuč vsako leto pri nas zboli okoli 850 moških in 270 žensk, kažejo podatki Registra raka, ki ga pripravlja Onkološki inštitut. Ti podatki pa raka pljuč uvrščajo na seznam enega najpogostejših oblik raka.

Rak pljuč se lahko pojavi zaradi številnih razlogov, nekateri so celo nepoznani, a v večini primerov je še vedno posledica kajenja ali pasivnega kajenja oziroma inhaliranja cigaretnega dima. Najpogosteje se pojavi med 50. in 70. letom starosti, vse pogostejši je tudi med mlajšimi ženskami, saj je čedalje več kadilk. Tveganje se povečuje sorazmerno s številom pokajenih cigraret, kar pomeni, da lahko raka dobite po dvajsetih letih kajenja, če na dan pokadite okoli 20 cigaret. Če jih pokadite 40, se lahko razvije že po desetih letih.

Če pride do raka pljuč, približno tričetrtine ljudi po operativni odstranitvi tumorja živi še dve leti. Zelo malo ljudi, ki jim ugotovijo raka na pljučih, pa živi dlje kot pet let po postavitvi diagnoze.

Rak debelega črevesa in danke

Z rakom debelega črevesa se vsako leto pri nas spopade okoli 355 moških in 300 žensk. Gre za maligne spremembe, ki nastanejo v sluznici debelega črevesa in danke. Preživetje je odvisno od tega, kako hitro zdravniki odkrijejo rakave spremembe. Če jih odkrijejo v prvi fazi, ko se pojavijo šele polipi, lahko polipe le odščipnejo in možnosti za preživetje so zelo dobre. Če ga odkrijejo pozno, je rak lahko poguben. Prav zato je ključnega pomena, da se vključite v presejalni program Svit, kjer vam na dom pošljejo preprost test, s katerim lahko odkrijejo nevidne sledi krvi v blatu in vas na podlagi tega testa pošljejo na nadaljnje preiskave.

Poleg tega lahko raka debelega črevesa in danke preprečite z zdravim življenjskim slogom. V revnejših državah, kjer ljudje tradicionalno uživajo hrano, ki vsebuje veliko vlaknin (pretežno žita, sadje in zelenjavo) je kolorektalni rak redek. Značilna zahodnjaška prehrana z veliko mesa in živalskih maščob in malo vlaknin, pa povečuje tveganje za njegov razvoj. Zakaj vlaknine zmanjšujejo tveganje za bolezen, še ni znano. Ena od razlag pa je, da pospešujejo prehajanje odpadnih snovi skozi prebavila in s tem skrajšajo čas izločanja snovi, ki povzročajo raka, iz telesa. Tveganje za razvoj kolorektalnega raka večajo tudi drugi dejavniki, kot so pretirano uživanje alkohola, debelost in dolgotrajne vnetne črevesne bolezni, kot sta ulcerozni kolitis on Crohnova bolezen.

Rak dojke

Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah. Z njim se vsako leto spopade okoli 1000 žensk. Z rakom na prsih tudi okoli 7 moških na leto. Pri približno 5 odstotkih rakavih obolenj dojke se kaže družinska povezava, ki je posledica dedovanja določenih genov. Povečano tveganje je prisotno pri ženskah, katerih matere so imele raka dojke pred 40. letom starosti, če se je rak pojavil pri dveh sorodnicah pred 60. letom starosti ali če se je pojavil pri treh sorodnicah.

Sicer pa tveganje za raka dojke lahko zmanjšate tako, da se odločite za otroka pred 30. letom starosti, vzdržujete zdravo telesno težo in se izogibate alkoholu. Priporočljivo je tudi redno uživanje sadja in zelenjave. Ženske med 50. in 69. letom starosti so vabljene tudi v program Dora, ki vsem ženskam omogoča pregled dojk z mamografijo. Gre za slikanje dojk z rentgenskimi žarki.

Rak trebušne slinavke

Tip raka, ki ga je najtežje odkriti, zato velja tudi za najbolj smrtonosnega raka. Vsako leto pri nas za rakom na trebušni slinavki zboli okoli 120 moških in 120 žensk. Pogosteje se pojavlja pri kadilcih in ljudeh, ki uživajo zelo mastno hrano ali večje količine alkohola. Običajno se pojavi pri ljudeh po 50. letu starosti.

Rak na trebušni slinavki je ob postavitvi diagnoze običajno že zelo napredoval. V tem primeru je napoved slaba. Manj kot dva odstotka bolnikov preživi pet let po postavitvi diganoze. Celo pri tistih, ki se odločijo za kirurško zdravljenje, je smrtnost zelo visoka. Večina preživi manj kot leto dni po postavitvi diagnoze. 

Rak prostate

Rak prostate je najpogostejša oblika raka pri moških. V Sloveniji za njim vsako leto zboli okoli 715 moških. Tako kot pri raku dojke pri ženskah, je tudi pri raku prostate ključnega pomena, da ga odkrijejo zgodaj. Zdravnik posumi na raka prostate, če bo ob rektalnem pregledu zatipal zatrdlino oziroma tršo ali grčasto prostato. Rak prostate je lahko tudi manjši in ga ne zatipa. Rak je pogostejši, kot si mislimo, in se pojavi pri več kot treh četrtinah moških po 80. letu starosti. Tumorji so lahko tudi majhni in ne povzročajo težav.

Bolj previdni naj bodo moški, pri katerih se rak prostate pojavlja v družini. Raziskave kažejo, da lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo tveganje za raka prostate. Finska študija je pokazala, da z jemanjem dodatkov vitamina E za kar tretjino zmanjšate tveganje za pojav raka prostate, za polovico pa tveganje za smrt zaradi raka prostate. Druge raziskave so pokazale, da pomaga tudi jemanje selena, uživanje likopena (snov v paradižniku – v kuhani in sveži obliki – moški bi ga morali uživati čim več v obeh oblikah), večjih količin soje in prehrano z nizkim vnosom maščob.