Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti, nato pa še sposobnosti govornega izražanja in presoje. Obstaja več vrst demence, najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov vseh demenc. Natančen vzrok zanjo ni znan, je pa lahko izjemno boleča bolezen tudi za družinske člane, saj bolnik na koncu ne prepozna več niti svojih najbljižjih. Drugi najpogostejši vzrok demence je žilna demenca – oblika demence, do katere pride zaradi kapi. Do kapi pride, ko je moten ali zmanjšan pretok krvi v možgane. Možgani tako ne dobijo dovolj kisika in hranil, zaradi česar pričnejo odmirati možganske celice. Kap lahko povzroči blokirana arterija ali počena krvna žila.

Kaj NI demenca?

Demenca je kompleksno zdravstveno stanje, a ljudje napačno mislijo, da je izključno povezana s staranjem. Pogosto jo napačno označimo za senilnost, kar izraža, da je demenca normalni del staranja. Spremembe spomina se običajno lahko pojavijo, ko se staramo. A ključna razlika med demenco in 'starostno pozabljivostjo' je v tem, kako katera vpliva na naše vsakodnevno življenje. Vsakdo je kdaj pozabljiv ali se spopade z občutkom zamegljenosti misli. Mnogi ljudje imajo težave s spominom ali težave z jasnim mišljenjem, a to še ne pomeni, da se spopadajo z demenco.

Tu pa je potencialnih 5 zgodnjih znakov demence:

1. Težave pri načrtovanju stvari ali pri reševanju problemov 

Nekateri ljudje z demenco se spopadejo z nenadno spremembo v svoji sposobnosti za postavljanje planov in za uresničevanje le-teh. Že preprosta naloga, kot je sledenje receptu pri kuhanju, lahko nenadno postane težka naloga. V začetku razvoja demence so pogoste tudi vse večje težave s koncentracijo.

2. Težave pri nekoč lahkih nalogah

Eden bolj jasnih znakov demence je zmanjšana sposobnost za izvedbo rutinskih nalog. Oseba ne zna več najti poti, čeprav gre za pot, po kateri je hodila dolga leta. Oseba ne zna več igrati svoje nekoč priljubljene igre. Težave ima pri aktivnostih, ki so nekoč veljale za rutinske in niso tako zapletene.

3. Nove težave pri komunikaciji

Osebe z demenco imajo pogosto težave pri sledenju komunikaciji. Lahko se pričnejo izogibati komunikaciji, pozabljajo, kaj so rekli ali dvakrat ponovijo nekaj, kar so povedali. V enem trenutku ne vedo več, kako nadaljevati. Besedišče postane izziv, večkrat težko najdejo pravo besedo.

4. Izogibanje družabnim aktivnostim

Ko se oseba spopade s kognitivnimi izzivi, ki jih prinese demenca, se lahko pričenja izogibati stikom z drugimi ljudmi. Vzrok za to so tudi spremembe osebnosti, strah ali zanikanje.

5. Izguba spomina postane moteča za vsakdanje življenje

Ključni izraz je znova ''moteča za vsakdanje življenje''. Vsi se kdaj spopademo s slabim spominom, a redko do take mere, da vedno slabši spomin moti naše vsakodnevno življenje. Najbolj značilen simptom zgodnje faze demence je, ko posameznik prične pozabljati stvari, ki se jih je pred kratkim naučil.

Druge resne težave s spominom so še:

- Pozabljanje pomembnih datumov ali dogodkov;
- vse pogostejše zanašanje na opomnike;
- vse pogostejše zanašanje na druge, da se bodo spomnili na pomembne stvari.

Trenutno ne poznamo zdravila za Alzheimerjevo bolezen ali katero drugo demenco. Edino zdravljenje, ki je na voljo, je blaženje nekaterih simptomov bolezni in socialna podpora bolnika z demenco.

Preventivni ukrepi, ki jim lahko sledite, so:

- Ne kadite;
- Imejte uravnan krvni pritisk, holesterol, krvni sladkor naj bo v priporočeni meri;
- Uživajte zdravo uravnoteženo prehrano;
- Telovadite;
- Omejite nivo zaužitega alkohola;
- Izogibajte se aluminiju (aluminijeva folija);
- Večkrat pojdite v naravo, kjer se nadihajte čistega zraka.