Pri tej bolezni gre za bakterijsko okužbo, ki se iz mačke na človeka prenese, če vas muca, ki je okužena s tako imenovano bakterijo Bartonella henslae, opraska ali ugrizne. V nekaj dneh se potem lahko na mestu praske ali ugriza pojavi oteklina ali mehurčki, med simptome, ki se običajno pojavijo nekoliko pozneje, pa sodijo še glavobol, povišana telesna temperatura, oslabelost in utrujenost ter boleče in otekle bezgavke. Še posebej tisti, ki imajo že tako oslabljen imunski sistem, imajo nekaj več možnosti, da po praski razvijejo bolezen mačje praske. A k sreči okužba velikokrat mine sama od sebe, včasih pa vendarle zahteva obisk zdravnika in zdravljenje z antibiotiki. Dobra novica pa je tudi, da se svojega hišnega ljubljenčka zaradi tega ni treba znebiti. Le bolj previdni bodite pri igranju z njo in si za tem, ko se je dotikate, vedno z milom in toplo vodo umite roke, če pa vas kdaj vendarle rahlo opraska, prasko takoj razkužite. Potepuških mačk pa se raje ne dotikajte.

2. Toksoplazmoza

Še ena nevarnost, ki na vas preži, če se smukate okrog mucke, ki so gostiteljice parazita, imenovanega Toxoplasma gondii. Ciste tega zajedavca mačke izločajo z blatom in če pridete v stik z njim, se lahko okužite. Dovolj je že, če pojeste neoprano sadje ali zelenjavo, ki je rasla v tleh, kjer so bili med zemljo tudi okuženi mačji iztrebki. Okužba pa se lahko prenaša tudi z uživanjem surovega oziroma ne dovolj kuhanega ali pečenega mesa živali, kot so na primer prašiči, ovce, kokoši – ti se lahko okužijo prek uživanja krme, ki je prišla v stik z iztrebki okužene mačke. Ljudje z močnim imunskim sistemov morda okužbe sploh ne zaznajo in jo prebolijo, brez da bi vedeli za to. Le kakšen dan se malo slabše počutijo in imajo glavobol, pa so v resnici preboleli toksoplazmozo. Drugi imajo morda vendarle malo močnejše simptome, na primer otekle bezgavke, vročino, bolečine v mišicah, a kljub temu okužbo brez večjih težav prebolijo. Toksoplazmoza je nevarna le za nosečnice oziroma plod, saj lahko povzroči okvare živčnega sistema in slepoto, ter za tiste z oslabljenim imunskim odzivom.

3. Steklina

Steklina je verjetno najbolj poznana bolezen, ki se prenaša iz živali na človeka. Najpogosteje so z virusom stekline okužene mačke, psi, lisice, veverice, rakuni, netopirji, bolezen pa se prenaša prek okužene sline, lahko pa tudi z vdihovanjem zraka, v katerem so okuženi aerosoli (to so delci, ki lebdijo v zraku). Virus stekline lahko organizem hudo prizadene, kajti že kmalu po okužbi začne potovati po živčevju proti hrbtenjači in možganom ter lahko povzroči nespečnost, motnje v delovanju možganov, zmedenost, halucinacije, paralizo, slinjenje, solzenje, oteženo požiranje in govorjenje, v skrajnem primeru celo smrt. Nekateri se celo bojijo vode in ob pogledu nanjo ali ob stiku z njo doživijo pravi panični napad.

4. Kriptosporidioza

Gre za črevesno okužbo, ki jo povzroča zajedavec Cryptosporidium parvum in velja za enega najbolj razširjenih povzročiteljev črevesnih okužb po svetu. Z njim so najpogosteje okužene mačke, psi, konji, perutnina, prašiči, govedo in ovce, človek pa se lahko okuži, če pride v stik z iztrebki okužene živali, ali pa prek okužene vode, kajti omenjen parazit se sicer najpogosteje zadržuje v vodi. Simptomi kriptosporidioze so močna, vodena driska, bolečine in krči v trebuhu, pomanjkanje apetita, bruhanje, bolečine v mišicah, utrujenost, povišana telesna temperatura. Pri tej črevesni okužbi specifično zdravljenje ne obstaja, treba je le počivati, jesti prilagojeno hrano (takšno, ki ne bo še dodatno dražila vašega že tako bolnega črevesja), in nadomeščati vitamine ter minerali, ki jih zaradi močne driske pospešeno izgubljate. Najbolje pa je seveda ukrepati preventivno, kar pomeni, da vodo, za katero sumite, da bi lahko bila okužena, prevrete in prefiltrirate, sadje in zelenjavo vedno, preden ga pojeste, operete v neoporečni vodi, po stiku z živalmi pa si vedno roke skrbno umijete z milom in toplo vodo.

5. Papagajska vročica

Bolezen lahko dobite tako od domačih ptic oziroma papagajev kot tudi od golobov, vrabcev, vran … Gre za okužbo z eno od bakterij iz rodu klamidij, ki se iz ptic na človeka prenaša tako z neposrednim stikom (če ptico hranite tako, da vam koščke hrane je iz ust, ali mu na kljunček dajete poljubčke) kot tudi s kapljičnim prenosom. Bakterija se namreč nahaja tudi ptičjem izcedku iz dihal, ptičjem blatu in urinu, bakterije se potem izločijo v zrak in ljudje v bližini okuženih ptic jih vdihnejo. Papagajska vročica je tako najpogostejša med lastniki ptic in tistimi, ki delajo v prodajalnah z živalmi, kaže pa se z gripi podobnimi simptomi, torej z utrujenostjo in splošno oslabelostjo, vročino, mrzlico, suhim kašljem, pojavijo se lahko tudi izguba teka, slabost, bruhanje, driska. Običajno se jo brez težav in zapletov pozdravi z antibiotiki. Če se hočete izogniti morebitni okužbi, se torej svojo ptico nikar ne kljunčkajte, v parku pa se ne dotikajte golobov in drugih ptic. Poleg tega svojemu papagaju redno čistite kletko in prostor, kjer se nahaja kletka, redno zračite.

6. Bruceloza

Bolezen, znano tudi pod imenom malteška mrzlica, povzročajo bakterija iz rodu brucele, ki najpogosteje napadejo govedo, prašiče, ovce in koze, lahko pa se okužijo tudi psi, pogosteje potepuški. Človek lahko brucelozo dobi z neposrednim kontaktom z okuženo živaljo, če je surovo meso ali pije neobdelano mleko okužene živali. Tudi če se bacili bruceloze znajdejo v zraku, se lahko bolezen hitro širi. Med simptome, ki kažejo na tovrstno okužbo, sodi splošno slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost, povišana telesna temperatura. Sicer pa bruceloza velja bolj za poklicno bolezen, saj se pogosto pojavlja med mesarji, živinorejci, veterinarji … Lahko pa se seveda okužijo tudi tisti, ki pogosteje uživajo surove kravje, kozje, ovčje izdelke ali pa tisti, ki so boli v stiku z okuženim psom ali drugo živaljo z brucelozo. Zdravi se z antibiotiki, ki jih obolelemu predpiše zdravnik. Med najpomembnejše preventivne ukrepe tako sodi toplotna obdelava živil, kajti bracele uniči toplota, sončna svetloba, pasterizacija in nizek pH ter seveda ustrezna in redna higiena (umivanje rok) in izogibanje živalim, ki bi lahko bile kužne (na primer potepuškim psom).