Simptom 1: Motnje erekcije

Številni ljudje na motnje erekcije gledajo kot na težavo reproduktivnih organov ali na psihično težavo. A v resnici so motnje erekcije pogost simptom bolezni žil. Kopičenje oblog na stenah žil lahko moškim oteži vzpostavitev erekcije in ohranjanje le-te. Pri ženskah pa je upad libida običajno znak predmenopavzalnega obdobja. A pri ženskah se prav v času menopavze močno poveča tveganje za bolezni srca in ožilja, saj se jim zmanjša v tem obdobju zmanjša nivo estrogena v telesu. Spolnega hormona, ki žensko sicer varuje pred boleznimi srca in ožilja. Kljub vsemu pa menopavza sama po sebi ne povzroči bolezni srca in ožilja, pove dr. John Erwin: ''Čeprav menopavza ne povzroča bolezni srca in ožilja, pa se takrat hitreje pojavijo določeni dejavniki tveganja, kot je povišan krvni pritisk, povišan nivo holesterola.''

Simptom 2: Smrčanje ali spalna apneja

Smrčanje je pogosta težava moških, tudi žensk. A vedno ga ne smemo jemati kot samoumevnega. Smrčanje je namreč lahko tudi posledica spalne apneje. Nanjo lahko pomislimo, če se poleg smrčanja zbujamo utrujeni, čeprav smo vso noč spali. ''Spalna apneja – krajša časovna obdobja med spanjem, ko prenehamo dihati – je povezana s številnimi psihološkimi spremembami, ki povečajo tveganje za srčni infarkt in kap,'' je dejal kardiolog. Smrčanje je prav tako lahko znak atrijske fibrilacije – srčne motnje, pri kateri pride do hitrega, nepravilnega bitja srca ali aritmije.

Prav zato je ključnega pomena, da smrčanje jemljemo resno in poiščemo zdravniško pomoč. Zdravljenje spalne apneje močno zmanjša možnosti za težave s srcem. Zato se naslednjič, ko spite ob nekomu, ki smrči, nikar ne pritožujte nad neprijetnimi zvoki, a ga spodbudite, da poišče zdravniško pomoč.

Simptom 3: Krvavitev dlesni, otečene dlesni

Le malo ljudi bi pomislilo, da so lahko težave z dlesnimi povezane z boleznimi srca in ožilja. A nezdrave dlesni so lahko znak paradontoze, pravi kardiolog. To pa je resno vnetje dlesni, ki poškoduje tkivo in lahko uniči čeljustno kost. Ker paradontoza poveča vnetja v telesu, lahko poveča tveganje za arterosklerotične bolezni srca in ožilja ter za srčni infarkt. Prav zato je priporočljivo, da ljudje redno spremljajo zdravje svoje ustne votline in redno hodijo k zobozdravniku. Redno bi si morali tudi ščetkati zobe in jih čistiti z zobno nitko.

Simptom 4: Bolečine v vratu, ramenih, čeljusti

Veliko ljudi opisuje, da so ob srčnem napadu imeli občutek, kot da se jim je 'slon vsedel na prsi'. A vsi ga ne občutijo tako. Včasih se ne kaže s klasičnimi znaki, a lahko tudi z občutkom stiskanja v rokah ali neprijetno bolečino in pritisk v vratu, v ramenih ali v čeljusti. Pri nekaterih je edini znak srčnega infarkta le neprijeten občutek ali nelagodje v prsih.

Simptom 5: Otečena stopala, noge

Stopala in noge lahko otečejo zaradi številnih razlogov. Pogosto se to zgodi zaradi vročine, utrujenosti ali v nosečnosti. Lahko pa gre tudi za bolj resne vzroke, kot je kongestivno srčno popuščanje. Da gre za bolj nevarno možnost, lahko prepoznamo tudi po tem, da se poleg otekanja nog posameznik spopada še s kratko sapo že ob manjši fizični aktivnosti ali ko skuša zaspati.

Res je tudi, da se v veliko primerih otekline nog pojavijo preko dneva in ne kažejo na nič resnega, sploh, če se ponoči oteklina zmanjša. Če oteklina vztraja, pa je dobro obiskati zdravnika. Ljudje, ki se spopadajo z nenehnim otekanjem nog ali stopal, bi se morali s svojim zdravnikom posvetovati o možnih težavah srca in ožilja.

Simptom 6: Težave s prebavo in zgaga

Prebavne težave in zgaga navadno ne kažejo na nič resnega. A v nekaterih primerih lahko te navidezno vsakdanje težave v resnici kažejo na srčni infarkt. Nekateri infarkt občutijo tudi kot pekočo bolečino v zgornjem delu trebuha. Bolečino, ki je podobna zgagi. Tudi neprenehne gastrointestinalne težave, kot je neukrotljivo kolcanje, lahko kažejo na možnost srčnega infarkta. Zato bi morali ljudje, ki se spopadejo z zgago, slabo prebavo ali kolcanjem, ki jih spremlja slabost, potenje, težko dihanje ali vrtoglavica, poiskati zdravniško pomoč. ''Ni redkost, da ljudje pridejo na urgenco šele nekaj ur po tem, ko so žvečili antacide (zdravila proti zgagi, op. a.) in šele nato spoznali, da je bila bolečina v resnici nekaj bolj resnega,'' je dejal kardiolog.