A kako vedeti, ali se spopadamo z demenco ali pa smo postali le nekoliko pozabljivi?

To je tudi ključno vprašanje, ki si ga zastavljajo strokovnjaki. Popolnega testa, s katerim bi lahko v času življenja potrdili obstoj demence namreč še ne poznamo. Edini način, ki zanesljivo kaže, da se je nekdo spopadal z demenco, je obdukcija po smrti. A strokovnjaki so kljub vsemu razvili nekatere teste spomina, s katerimi lažje identificirajo ljudi, ki so podvrženi demenci.

Eden izmed njih je preprost test, ki vključuje 6 vprašanj, na katera odgovarja pacient in so ovrednotena s točkami. Vprašanja navadno zdravnik zastavi pacientu, ob koncu pa sešteje točke in na podlagi lestvice odkrije, kakšno tveganje za demenco obstaja. Vprašanja so naslednja:

1. Katerega leta smo?
(0 točk, če je odgovor pravilen, 4 točke, če je nepravilen)

2. Katerega meseca smo?
(pravilni odgovor: 0 točk; nepravilni odgovor: 3 točke)

Zdravnik na tej točki pacientu poda ime, priimek in naslov ter ga prosi, naj si ga zapomni. Ta ne bi smel vsebovati več kot 5 delov. Na primer: Janez Novak, Tržaška 13, Ljubljana.

3. Ne da bi pacient pogledal na uro, ga zdravnik vpraša, koliko je ura približno?
(pravilni odgovor: 0 točk, nepravilni odgovor: 3 točke)

4. Štetje od 20 nazaj
(pravilno štetje: 0 točk, ena napaka: 2 točki, več kot dve napaki: 4 točke)

5. Naštejte mesece leta v nasprotnem vrstnem redu
(pravilno: 0 točk; ena napaka: 2 točki; dve ali več napak: 4 točke)

6. Povejte ime in naslov, ki ste ga slišali prej
(pravilno: 0 točk; ena napaka: 2 točki; dve napaki: 4 točke; tri napake: 6 točk; štiri napake: 8 točk; pet napak: 10 točk)

Seštejte točke:

0-7 Ni znakov težav s spominom
8-9 Nekaj dokazov o težavah s spominom – obiščite osebnega zdravnika
10-28 Veliko možnosti za težave s spominom, ki zahtevajo nadaljnje preiskave.

Je demenca normalen pojav staranja?

Demenca ni normalen pojav staranja. Res pa je, da se s staranjem tudi zdravi možgani pričnejo krčiti. Med 50 in 60 letom starosti lahko možgani izgubijo tudi do 140 gramov teže, saj se zmanjša nivo nevrotransmiterjev (kemikalije, ki prenašajo informacije) v možganih, možgani pa prav tako zmanjšajo svojo sposobnost absorbcije glukoze, ki jo potrebujejo za svoje delovanje. Prav zato nekateri opazijo upočasnitev svojih mentalnih funkcij ali vidijo, da stvari ne naredijo več tako hitro kot nekoč. Tako se v starejšem obdobju na primer ne moremo spominiti določene besede ali imena. A to je pogosta težava starejših, ki v večini primerov ne pomeni, da se posameznik spopada z demenco.

Pri demenci pa gre za to, da možganske celice propadajo hitreje, kot bi sicer in prihaja do večjega krčenja možganov. Zato se kognitivne funkcije hitro slabšajo. Zakaj nekateri ljudje razvijejo demenco spet drugi pa ne, še ni natanko znano. Kljub vsemu pa med dejavnike tveganja štejemo visok krvni pritisk in povišan nivo holesterola. Poleg tega je znano, da so demence pogostejše pri ženskah, v manjšem delu pa je pomembna tudi dedna nagnjenost.

Zakaj pride do demence?

Glavna značilnost vseh oblik demenc je, da se možgani krčijo. Sčasoma to prizadene hipokampus – področje možganov povezano s spominom. Prihaja tudi do prekomerne proizvodnje beljakovine, ki jo proizvajajo živčne celice v možganih in s katero možgani ohranjajo svojo obliko. Prekomerna količina beljakovine oblikuje tako imenovane pentlje, ki prizadenejo normalne povezave med celicami. Zaradi upade nivo kemikalije acetilkolin, ki je ključna za prenos spomina. Gre za strukture, ki jih prav tako imenujemo amiloidne lehe in jih običajno najdejo v možganih bolnikov, ki so trpeli za Alzheimerjevo boleznijo.

Poleg Alzheimerjeve bolezni je pogosta tudi vaskularna demenca, ki se pojavi v 20 odstotkih primerov in je povezana z življenjskim stilom. Pojavi se po kapi ali če prihaja do mašenja žil v možganih. Če je dotok krvi v možganih blokiran, namreč možganske celice odmrejo v le šestih minutah. Tako lahko pri tej obliki poleg izgube spomina pride še do težav z ravnotežjem ali pa bolniki ne najdejo prave besede, s katerimi bi izrazili svoje misli.

Čeprav vse oblike demence vključujejo nekakšno obliko poškodbe možganov, se razlikujejo po tem, kje se poškodba pojavi.