Komarji, ki prenašajo bolezni, kot so malarija, denge in virus zahodnega Nila, vsako leto ubijejo več ljudi kot katera koli druga bolezen. Zaradi pikov se s temi smrtno nevarnimi boleznimi vsako leto okuži več kot 700 milijonov ljudi. Prav zato znanstveniki iščejo nove in nove načine, s katerimi bi omejili razmnoževanje komarjev in pokazalo se je, da dobre rezultate prinaša sterilizacija komarjev. Raziskovalci iz Oxfordske univerze so na Kajmanskih otokih naredili poskus in v naravo spustili 6 milijonov gensko spremenjenih sterilnih samcev. Rezultati poskusa so bili izjemni, saj se je populacija komarjev v pol leta zmanjšala za kar 80 odstotkov. A to je šele začetek. Zdaj si strokovnjaki obetajo, da bodo razvili komarje z novo genetsko lastnostjo, zaradi katere ne bi mogli več prenašati malarije.

2. Sprememba paradigme v zdravljenju sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen je velik zdravstveni problem. Pri nas za njo trpi kar 130.000, v ZDA pa 79 milijonov ljudi. Zdravila, ki bi bolnika ozdravila, ni, obstaja pa veliko načinov, s katerimi lahko bolezen nadzorujemo. Zdravljenja so oblikovana tako, da pomagajo telesu uravnavati nivo glukoze in preprečiti komplikacije. Večina jih deluje tako, da vplivajo na zaloge in porabo hormona inzulina, ki je potreben, da glukoza iz krvi vstopi v telesne celice.

V zadnjem času pa so za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 uporabljena tudi nova zdravila SGLT2 inhibitoji (sodium-glucose co-transporter 2 protein inhibitors), ki delujejo popolnoma drugače. Namesto, da bi vplivala na zaloge inzulina v telesu, nižajo krvni sladkor tako, da ga izločajo v urin. To je pomembno, saj skušajo ledvice telo očistiti glukoze in le majhne količine glukoze se na koncu filtrirajo v urin. Če je v krvi te preveč, so lahko ledvice močno obremenjene in pride do poškodb žilic v njih. SGLT2 inhibitorji pa omogočajo lažjo prepustnost glukoze naprej v seč. Druga njihova prednost je tudi ta, da mnogim bolnikom pomagajo shujšati. Zadnje raziskave kažejo, da so ta zdravila izjemno učinkovita in da jih bolniki dobro prenašajo, zato prinašajo upanje na vse boljše uravnavanje sladkorne bolezni v prihodnosti.

3. Združevanje podatkov bo prineslo izboljšave tudi na zdravstvenem področju

Količina podatkov, ki se vsak dan zbira, je že skoraj nepredstavljiva. Med njimi so tudi podatki, ki jih zbirajo različne bolnišnice, medicinski centri, zdravniški sistemi, farmacevtska industrija, biotehnološka industrija … Na žalost niso sistematično urejeni in si zato z njimi v večji meri zdravstveni delavci in raziskovalci ne morejo pomagati. Zato bi potrebovali napredno tehnologijo, s katero bi lahko organizacije ustvarile, zbrale, poiskale in delile informacije, hkrati pa zagotavljale tudi zasebnost pacientov in tajnost podatkov. Na ta način bi analitiki prišli do podatkov o končnih izidih kliničnih in kirurških posegov, zadnjih kliničnih raziskavah, stopnji okužb, smrtnosti v bolnišnicah … Inovativna podjetja tako iščejo načine, kako bi vse te podatke uredila in omogočila bolnišnicam, zdravnikom, raziskovalcem in drugim dostop do podatkov, s katerim bi izboljšali zdravstvene sisteme po svetu.

4. Robotske naprave, ki jih lahko nosimo

Če so bile še včeraj protetične noge okorne, težke, nerodne in so pacienti z njimi težko hodili, pa je protetika na tem področju močno napredovala. S pomočjo moderne tehnologije so izdelali proteze, ki omogočajo hojo brez šepanja, bolečin in so tako dovršene, da lahko pacienti z njimi celo tekmujejo v teku. Še več, v prihodnosti bodo telo vse bolj povezovali z računalniškimi sistemi. Tako sta pred dvema letoma novozelandska izumitelja Richard Little in Robert Irving izdelala prve bionične noge na svetu, ki so od pasu navzdol paraliziranemu 23-letnemu Haydenu Allenu omogočile, da je ponovno shodil. Bionično roko, ki jo poganja šest motorjev in omogoča njeno odpiranje in zapiranje ter upogibanje v komolcu in zapestju, so prvič predstavili pred petimi leti. Že pred 40 leti pa so izdelali tudi prvi bionični organ – umetno uho, kar je dobro poznana metoda odpravljanja naglušnosti tudi pri nas. Pri slepoti pa je težava v tem, da je sestava očesa bolj zapletena kot sestava slušnega organa, poleg tega je težje dostopna. Kljub vsemu pa je pred tremi leti britanski zdravnik vstavil slepemu pacientu prvo bionično oko iz silikonskega čipa, ki nadomešča mrežnico, in ga povezal z videokamero in oddajnikom v očalih. Tehnologija na tem področju izjemno napreduje in v prihodnosti si lahko obetamo, da bodo takšni, zdaj še izjemno dragi postopki, dostopni širšemu krogu ljudi.

5. Spirale za zdravljenje možganske anevrizme

Pacienti z anevrizmo se že rodijo z oslabljenimi področji v stenah arterij v možganih in imajo z leti tako več možnosti, da se žila na tem mestu raztrga ali poči.

Če do tega pride, se pojavi krvavitev v možganih in pride do hemoragične kapi. In če velik kirurški poseg, kjer odprejo lobanjo, deluje pri manjših anevrizmah, pa ta ni tako uspešen pri večjih. Tako se zadnja leta tudi pri nas uporablja minimalno invazivni postopek, kjer kirurg v možgane dostopa preko dimeljske arterije in vanjo uvaja inštrumente. S pomočjo platinastih spiral napolni izboklino, ki nastane na žili, in tako omogoči normalen pretok krvi po žili. V prihodnosti pa lahko pričakujemo še bolj napredne spirale prevlečene s kolagenom, beljakovinami in rastnimi hormoni, ki bodo omogočale razraščanje celic v notranjosti anevrizme. Na ta način bi anevrizmo popolnoma odstraniti iz krvnega obtoka in bolnika obvarovali pred ponovno možgansko krvavitvijo.

6. Naslednja generacija naprav za branje dednega zapisa

Kar 13 let je trajalo, da so v celoti razvozlali človeški dedni zapis. Sedaj lahko naprava v velikosti računalniškega tiskalnika prebere 10 milijonov mest genetičnega koda v samo dveh urah, kar omogoča raziskovanje dednih bolezni ter spoznavanje novih načinov zdravljenja le-teh bolezni. V naslednjih letih lahko pričakujemo, da bodo novejši aparati lahko razkrili celoten človeški genski zapis v le 15 minutah, postopek pa bo postal veliko cenejši.

7. Novost na področju krvnega pritiska

Visok krvni tlak slabo vpliva na zdravje našega srca in ožilja ter povečuje tveganje za srčni napad, kap in odpoved ledvic. Težava je v tem, da se kar 30 odstotkov ljudi, ki se zdravijo za arterijsko hipertenzijo, na zdravljenje ne odzivajo dobro. V zadnjem času pa so odkrili nov način za zdravljenje teh bolnikov, in sicer brez zdravil. Gre za 40-minutni postopek imenovan kateterska radiofrekvenčna denervacija ledvic. Vse več je namreč dokazov, da ima pomembno vlogo pri nastanku arterijske hipertenzije aktivnosti v simpatičnem živčevju, ki je sestavljeno iz majhnih živcev, ki prenašajo signal od možganov do ledvic in obratno. Raziskovalci so ugotovili, da motnje pri prenosu signala povišujejo raven krvnega tlaku. To težavo pa lahko odpravimo s katetersko radiofrekvenčno denervacijo, pri kateri uvedejo kateter v ledvično arterijo in krožno po celotni dolžini arterije in vanjo dovajajo radiofrekvenčno energijo ter tako vplivajo na okoliško simpatično živčevje. Prvi rezultati nove metode so bili dobri, zato bi ta način lahko v prihodnosti uporabljali kot način zdravljenja arterijske hipertenzije. Učinkovita naj bi bila tudi pri zdravljenju kronične ledvične bolezni, sladkorne bolezni tipa 2 in boleznih srca in ožilja.

Ste se nam že pridružili na naši  Facebook strani? To lahko storite s klikom na