1. Sprememba velikosti ali oblike dojke;

2. Bulica v dojki ali predel, ki je na dotik trši od drugega dela dojke;

3. Sprememba na koži, kjer se lahko spremeni tekstura kože, ki dobi izboklinice kot pomarančna koža;

4. Rdečica ali izpuščaj na koži in/ali okoli bradavice;

5. Sprememba bradavice. Bradavica je videti drugače kot prej, pojavi se lahko sprememba pozicije ali oblike;

6. Iz bradavice prihaja tekočina, ne da bi bradavico stisnili;

7. Bolečina v prsih ali pod pazduho, ki je prisotna skoraj ves čas ali ves čas;

8. Otekanje okoli pazduhe ali okoli ključnice.

V Sloveniji za rakom dojk vsako leto na novo zboli več kot 1200 žensk. Najpogosteje zbolijo ženske po 50. letu, šest odstotkov vseh bolnic je mlajših od 40 let. Za rakom dojk lahko zbolijo tudi moški, vendar 100 krat redkeje. Rak dojk je visoko ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Zato je za zmanjševanje umrljivosti pomembno predvsem zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje.

Raka dojke lahko zgodaj odkrijemo z rednimi samopregledi dojk in predvsem s presejalnim programom za raka dojke Dora, ki omogoča mamografijo, s katero lahko pri ženski raka dojke odkrijemo v zgodnji fazi, ko je zdravljenje še veliko bolj učinkovito.

Kako poteka samopregledovanje?

S samopregledovanjem je dobro začeti že v mladosti tudi zato, da dobro spoznamo, kakšne so naše dojke in zato hitreje vemo, če se kaj spremeni. Sprememba namreč ni vedno zelo očitna. Toda to, da jo pravočasno opazite, vam lahko reši življenje.

Dekleta naj bi si tako že po 18. letu starosti začela vsak mesec redno pregledovati dojke, najugodneje od sedmega do desetega dneva po prvem dnevu menstruacije, v sedečem in ležečem položaju. Rak v tej starosti je izredno redek, vendar s tem ženske spoznajo svoje dojke ter se navadijo na samopregledovanje, ki je še kako pomembno v tridesetih in štiridesetih letih, še posebej pa po starosti 50 let. Na ta način bodo sposobne zaznati najmanjše spremembe v dojkah.

Postopek:

Z blazino oziroma zvito brisačo si podložite levo ramo, levo roko pa iztegnite nad glavo. S konci iztegnjenih prstov desne roke si postopoma pretipate zgornji notranji del leve dojke od prsnice proti bradavici, nato pa še okolico bradavice same. Nadaljujete s tipanjem spodnjega notranjega dela leve dojke od prsnice proti bradavici. Nato položite levo roko pod bok in si potipate še zunanji zgornji del leve dojke od pazduhe proti bradavici. Podrobno si pretipajte tudi predel ključnice. Enako pretipate drugo dojko. Nevarne so bule, ki ne bolijo in pa spremembe na koži.

Ko si same pregledujete dojke, ni toliko važno, da ugotavljate, kaj pravzaprav tipate pod prsti, ampak da ugotovite, ali tipate enake strukture simetrično v obeh dojkah. Vaše dojke so namreč običajno zgrajene simetrično in če tipate v eni od dojk zatrdlino, v drugi dojki pa na identičnem mestu ne otipate nič posebnega, je to znak, da se odpravite k zdravniku.

Kot omenjeno, bodite pri pregledu pozorni še na spremembe v velikosti, obliki ali barvi dojk. Če opazite ugreznjeno ali izbočeno kožno bulo v dojki, ugreznjeno ali spremenjeno bradavico, krvavkast spontani izcedek, oteklino, rdečino ali vnetje dojk, se čim prej odpravite na pregled k zdravniku.

Kljub vsemu vsaka bulica v dojkah in rahlo povečane bezgavke seveda ne pomenijo nujno raka dojke. Kaj zatrdline še lahko pomenijo, si preberite v članku Katere bulice v prsih so nevarne?. Z zdravnikom se je potrebno posvetovati, če zatipate zatrdlino, ki ne izgine in če se bezgavke ne zmanjšajo.

Sicer pa lahko ženska v boju zoper raka dojke marsikaj naredi tudi sama. Pomembno je, da skrbite za uravnoteženo zdravo prehrano, redno telesno aktivnost, se odpoveste razvadam, kot so kajenje, prekomerno uživanje alkohola in zloraba drog, uravnate svojo telesno težo, si vsak mesec pregledate dojke in se udeležujete presejalnih programov, ki jih pripravlja država.