1. Zaradi stresa težje nadzorujemo svoja čustva

Nobena skrivnost ni, da ljudje pod stresom, hitreje doživijo izbruh jeze ali naredijo kakšno nepremišljeno stvar. Raziskava nevroznanstvenikov, ki je bila objavljena leta 2013, je pokazala, da lahko že manjša količina stresa močno zmanjša našo sposobnost nadzorovanja čustev. V študiji so raziskovalci učili ljudi tehnik nadzorovanja stresa, a ko so bili udeleženci študije kasneje pod blagim stresom, so imeli kasneje veliko težav pri tem, da so se znova umirili. ''Rezultati kažejo, da lahko že blag stres vpliva na naše sposobnosti uporabe kognitivnih tehnik, s katerimi lahko nadzorujemo stres in anksioznost,'' je povedala vodja raziskave Candace Raio.

2. Stres pospešuje razvoj bolezni

Nekateri ljudje so bolj nagnjeni k določenim boleznim kot drugi. A kronični stres lahko pripomore k razvoju bolezni. Stres dokazano pripomore k razvoju raka, bolezni pljuč, ciroze jeter, hkrati pa poveča tveganje za usodne nesreče in samomor. Raziskovalci iz Univerze Johns Hopkins so odkrili, da so bili otroci izpostavljeni kroničnemu stresu bolj nagnjeni k razvoju duševnih bolezni.

3. Stres lahko vpliva na naše ljubezensko življenje

Seks je učinkovit način za sprostitev stresa. A zaradi stresa lahko izgubite željo po spolnosti. Ne le pri ženskah, tudi pri moških. Študija opravljena leta 1984 je pokazala, da lahko stres vpliva na telesno težo moškega, nivo testestorona in na željo po spolnosti. Številne študije so pokazale, da stres, še posebej anksioznost, vodi do impotence. Visok nivo stresa pri noseči ženski lahko prav tako povzroči spremembo pri razvoju plodu. Povzroči lahko motnje v razvoju in določene behavioralne motnje.

4. Stres lahko uniči vaše zobe in dlesni

Nekateri ljudje se na stres odzovejo s tiki, drugi s škrtanjem z zobmi. Čeprav se običajno tega ne zavedajo, lahko škrtanje z zobmi povzroči nepopravljivo škodo na čeljustih in zobeh.
Študija, ki jo je leta 2012 izvedlo več univerz, je dokazala povezavo med stresom in boleznimi dlesni. Raziskovalci so zaključili, da pritiski zaradi družinskih obveznosti, dela ali pomanjkanja romantike povečujejo tveganje za bolezni dlesni. Največje tveganje za te bolezni so imeli tisti, ki so se na stres odzvali izjemno emocionalno.

5. Stres uničuje zdravje srca

Stres lahko fizično poškoduje našo srčno mišico. Hormoni stresa namreč pospešujejo bitje srca in povzročijo krčenje krvnih žil. To ps sili srce da dela z večjim naporom, kar povečuje krvni pritisk. Po podatkih Ameriškega inštittuta za stres, se je incidenca srčnih infarktov in nenadnih smrti močno povišala po dogodkih, ki so bili za ljudi izjemno stresni – denimo po potresih, hurikanih ali cunamijih.

6. Zaradi stresa lahko pridobite odvečne kilograme

V starodavnih časih so morali ljudje jesti kolikor je bilo mogoče, ko je bila hrana na voljo. Na ta način so si naredili zalogo za dni, ko hrane ni bilo. Ta prirojeni instinkt pride na dan, ko smo pod stresom, prav zato hitro pridobimo odvečne kilograme. Raziskovalci iz Univerze Miami so odkrili, da ljudje, ki so pod stresom zaužijejo 40 odstotkov več hrane, kot bi je zaužili v normalnih okoliščinah.

7. Zaradi stresa ste videti starejši

Kronični stres močno pripomore k prezgodnjemu staranju. Raziskovalci iz Univerze San Francisco so odkrili, da stres krajša telomere – strukture na koncu kromosomov – zaradi česar nove celice ne morejo rasti dovolj hitro. To vodi v prehitro staranje. Pojavijo se gubice, oslabijo se mišice, poslabša se vid in še bi lahko naštevali.

8. Stres slabi imunski sistem

Povezava med umom in telesom je pogosto podcenjena. A vsi dobro vemo, da nas prehlad običajno ujame takrat, ko si to lahko najmanj privoščimo. Ko smo pod stresom namreč trpi naš imunski sistem, zaradi česar smo bolj podvrženi prehladom in infekcijam. Da bi uravnavali nivo stresa, si lahko pomagate z jogo, tai-chijem, meditacijo in drugimi sprostitvenimi tehnikami.

9. Stres vodi v nepopravljivo škodo

Petletna raziskava, ki je spremljala 17 000 odraslih Švedov v starostni skupini od 18 do 64 je pokazala, kakšne dolgoročne učinke ima lahko stres. Odkrili so, da je blag, a dolgotrajni stres pri posameznikih najpogosteje povzročil visok krvni pritisk, angino in kap. Skoraj dve tretjini ljudi pod kroničnim stresom se je spopadalo z duševno motnjo.

Še mislite, da boste z življenjem pod stresom bolj produktivni? Na dolgi rok žal ne. Da ne bi trpeli za negativnimi posledicami stresa, premislite, kako si lahko olajšate vaš vsak dan. Premislite, kaj so vaše prioritete. Kaj so tiste stvari, ki vas osrečujejo? Kaj so tiste stvari, ob katerih ste najpogosteje nasmejani, srečni in sproščeni? Premislite, kako bi lahko več tega vnesli v svoj vsak dan. Vaše dobro počutje v psihičnem smislu je pomembno. Ravno toliko kot dobro fizično počutje. To dvoje gre velikokrat z roko v roki, zato poskrbite za zdrav duh v zdravem telesu.