Akromegalija je posledica tumorja

Akromegalija je bolezen, ki jo povzroči prekomerno izločanje rastnega hormona, kar uravnava glavna endokrina žleza v naših možganih, t. i. hipofiza. Tako so motnje pri izločanju rastnega hormona pravzaprav v več kot 95 odstotkih posledica benignega tumorja hipofize. ''Tumorji hipofize sicer predstavljajo približno 15 odstotkov vseh tumorjev v glavi. Poleg težav zaradi viška hormonov, kot je akromegalija, lahko povzročijo še odpoved hipofize in značilne simptome zaradi samega pritiska na okolico, kot so izpadi vidnega polja, pareza možganskih živcev in glavobol,'' razlaga endokrinolog, dr. Tomaž Kocjan.

V Sloveniji letno zboli od šest do osem ljudi

Akromegalija je manj poznana in redka bolezen – v Sloveniji za njo letno zboli šest do osem ljudi, pri čemer velja omeniti, da enako pogosto zbolevajo tako moški kot ženske. Bolezen se najpogosteje pojavi v tretjem in četrtem desetletju življenja, čeprav se začnejo prvi bolezenski znaki prikrito in počasi razvijati že prej. Simptomi se namreč običajno razvijajo desetletja, tako da od začetka težav do postavitve diagnoze pogosto mine celo več kot deset let.

Deli telesa in obraza se večajo in debelijo

Ker to redko bolezen spremljajo številni in raznoliki simptomi, bolnik pogosto leta in leta hodi od enega zdravnika do drugega in išče rešitev za vsako zdravstveno težavo posebej. Ljudje z akromegalijo namreč ob prvih, dokaj subtilnih znakih ne pomislijo, da so vsi ti, sicer na prvi pogled povsem nepovezani problemi pokazatelj ene same, resne bolezni. Ravno zato včasih traja toliko let, da zdravnik vse bolezenske znake poveže v celoto in postavi pravo diagnozo.

Simptomi akromegalije so naslednji:

– otekanje mehkih tkiv,
– zadebeljena, mastna in pogosto aknasta koža,
– intenzivno znojenje,
– grobe obrazne poteze: širok in zadebeljen nos, izrazite ličnice ter obrvni loki, odebeljene ustnice, pri čemer se pogosto spodnja čeljust pomakne pred zgornjo, zobje pa se razmaknejo,
– povečana in zadebeljena stopala, dlani ter prsti (bolnik potrebuje večje čevlje in rokavice, prstani so naenkrat premajhni za okorne in debele prste),
– povečanje jezika, ščitnice, žleze slinavke, jeter, vranice, ledvic in prostate,
– globok, doneč glas, ki je posledica povečanega grla in podaljšanih glasilk,
– glavoboli, ki se pojavljajo neodvisno od velikosti tumorja,
– motnje menstrualnega cikla,
– zmanjšanje libida in težave z impotenco,
– rast distalnih delov kosti,
– bolečine v sklepih,
– zvišan krvni sladkor na tešče,
– zvišan krvni tlak,
– sladkorna bolezen.

Akromegalija lahko vodi v smrt ...

"Na srečo je možno danes večino bolnikov uspešno zdraviti in jih v visokem odstotku tudi povsem pozdraviti,'' pripoveduje dr. Kocjan. Zdravniki se odločajo med tremi načini zdravljenja:

– Operacija

Kirurg bolniku skozi nos odstrani tumor, a pogoj je, da je tumor razmeroma majhen. Po operativnem posegu se lahko zgodi, da tumor ponovno zraste – približno 10 odstotkov tumorjev se po operaciji ponovi. Tretjina operiranih bolnikov pa razvije prehodno ali celo stalno odpoved hipofize.

– Zdravila

Če se tumorja nikakor ne da v celoti operativno odstraniti in če seveda ne ogroža vida, se zdravnik odloči za zdravljenje z zdravili, ki uravnavajo izločanje rastnega hormona. Zdravila dobiva bolnik v obliki injekcij – nekatera je treba vbrizgavati dnevno, druga le enkrat mesečno, odvisno pač od tipa zdravila, ki ga bolniku z akromegalijo predpiše zdravnik. Slaba stran tovrstnega zdravljenja bolezni je predvsem ta, da je sorazmerno drago in ne vedno učinkovito.

– Obsevanje

Obsevanje je skrajna možnost zdravljenja akromegalije. Uporablja se v primerih, ko tumorja ni mogoče kirurško odstraniti ali pa se tumorji ves čas ponavljajo, bolnik pa ne reagira na zdravljenje z zdravili oziroma zdravil ne prenaša dobro.

Ravno zdravljenje je ključnega pomena, poudarja dr. Tomaž Kocjan: ''Nezdravljeni bolniki z akromegalijo umrejo približno 10 let prej kot njihovi vrstniki. Glavni vzroki smrti pa so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal in rak.'' Veliko bolnikov z akromegalijo ima namreč povečan ali zadebeljen levi srčni prekat. Kasneje se lahko razvije značilna prizadetost srca, ki vodi v srčno popuščanje. Tako so kardiovaskularni zapleti vzrok smrti kar pri 60 odstotkih bolnikov z akromegalijo. Pogost pojav je tudi t. i. sindrom prekinitve dihanja med spanjem – kar pri 60 do 80 odstotokih bolnikov z akromegalijo ugotavljajo ta pojav, medtem ko ravno zaradi bolezni dihal umre približno 25 odstotkov obolelih.