Vsak drugi četrtek v oktobru praznujemo kot svetovni dan vida, ki ga podpirata Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna agencija za preprečevanje slepote. Slovenija je že vse od leta 1997 vključena v globalno kampanjo z naslovom Vid 2020: Pravica do vida, s katero poskušamo preprečiti vse oblike izgube vida, ki se jim je mogoče izogniti. Zato je še kako pomembno, da se zavedamo problema slepote ter slabovidnosti same in se dodobra poučimo o načinih, kako ju prepoznati in preprečiti, v najhujšem primeru pa se z njima tudi soočiti. Prav to se je namreč zgodilo tudi svetovno priznanemu manekemu Alenu Kobilici, ki se mu je življenje praktično čez noč drastično spremenilo.

Soočiti se je moral z najhujšim

“Pred nekaj leti sem zaradi benignega tumorja na možganih moral prestati operativni poseg. Po operaciji sem 14 dni še čisto normalno videl, potem pa je v zgolj nekaj dneh moj vid nenadoma in povsem nepričakovano pošel. Diagnoza je nekako ostala v zraku. Menijo, da naj bi bila kriva posledična sprememba pritiska v ovojnici, ki je močno vplivala na optična živčna vlakna. Zdravniki so sicer rekli, da je to normalno in da se bo vid povrnil, a se to nikoli ni zgodilo“.

Življenje gre naprej

“Dejstvo je, da sem oslepel, a zelo nerad uporabljam to besedo. Ko si neko stvar ponavljaš dovolj dolgo, ta na koncu tudi obvelja. Zato se rad pošalim, da ta teden pač ne vidim tako dobro. Vid nadomestijo preostali čuti, kot sta vonj in sluh. V bistvu tako dobro slišim, da me to včasih celo moti, še posebej nadležne so na primer gneče v zaprtih prostorih. Kot tretje oko pa ti zagotovo služi palica, ki ti da to svobodo, ki jo potrebuješ. Prej sem bil namreč zelo neodvisen, saj sem lahko v vsakem trenutku vstal in šel v naravo, zdaj pa do nje sam ne morem priti. To mi zagotovo manjka, a se vsak dan znova privajam na spremembe in moram priznati, da mi gre zelo dobro“.

Šele ko sem oslepel, sem zares spregledal

“Po nenadni izgubi vida sem bil nekako prepuščen samemu sebi. V bolnišnici so mi sicer svetovali naj se včlanim v Društvo slepih in slabovidnih Ljubljana, to pa je bila nekako tudi vsa podpora, ki sem je bil deležen. Vse je na tebi in nekako se moraš znajti in priti skozi dan. To iz tebe potegne najboljše in najslabše. V takih trenutkih ne potuješ več navzven, temveč navznoter. Bolj spoznaš samega sebe in ugotoviš, kdo si v resnici. Ko vidimo, vsak dan nosimo neko masko in se pretvarjamo glede na dane situacije. Vesel sem, da se od takrat sam nisem kaj dosti spremenil, saj še vedno živim isto življenje, in to se mi zdi zelo pomembno. Tako si vedno znova dokažem neko iskrenost do samega sebe“.

Ostanite pozitivni!

“Bolezni me ni bilo nikoli strah, saj sem še vedno trdno prepričan, da je ta samo začasna. Nanjo gledam kot na neki izziv. Koliko ljudi pa ima priložnost izkusiti tako spremembo? Dejstvo je, da gre tehnologija naprej. Slišal sem, da že obstajajo mikrokamere, ki pomagajo prav posameznikom kot sem sam. Z njihovo pomočjo naj bi pacienti že zaznavali neke oblike in svetlobne spremembe. Do takrat pa vsak dan iščem sonce. Pomembno je, da svoje življenje kljub omejitvam ohranjamo čim bolj preprosto, saj tako ostajamo neobremenjeni ter kar se da pozitivni“.

Slepih in slabovidnih več, kot si predstavljamo

Točnega deleža slepih in slabovidnih po svetu, Evropi in v Sloveniji žal še niso natančno izmerili, a Svetovna zdravstvena organizacija s pomočjo svoje formule določa vsaj približne in domnevne statistične ocene. Glede na celotno svetovno populacijo naj bi se v svetu s slabovidnostjo spopadalo dobrih 285 milijonov ljudi, kar 39 milijonov teh pa naj bi bilo slepih. Na srečo pa se lahko evropsko območje, kamor uvrščamo tudi Slovenijo, pohvali z dokaj povprečnimi rezultati. "V Evropi delež slepih in slabovidnih ne presega 13 odstotkov, kar je zelo optimistična napoved. A kaj, ko tem podatkom ni ravno moč zaupati. Merimo jih lahko zgolj s številom registriranih v Zvezo društev slepih in slabovidnih, kamor se lahko vpišejo tudi posamezniki, ki ne ustrezajo pogojem Svetovne zdravstvene organizacije. Žal pa je še več tistih, ki tem ustrezajo, a se jim v tovrstna društva preprosto ne ljubi včlaniti. Zaenkrat je prijavljenih okrog 4000 bolnikov, a je teh v resnici zagotovo vsaj še enkrat več," pojasnjuje doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., ki vodi glavkomsko ambulanto na očesni kliniki v Ljubljani.

Slepota in slabovidnost – v čem je razlika?

Slabovidnost

Slabovidnost pomeni takšno okvaro vida, kjer očala ali kontaktne leče ne zadostujejo za normalno branje ali opravljanje vsakodnevnih opravil. To pomeni, da sta človekova centralna in periferna vidna ostrina tako okvarjeni ali zmanjšani, da njegova sposobnost vida ne presega od 10 do 30 odstotkov.

Slepota

Slepota pa je že skrajno stanje, za katerega je značilna vsaj delna ali pa celo popolna nezmožnost videnja, odvisno od kategorije, v katero je pacient uvrščen. Posameznik, katerega boljše oko ima vsaj 5-odstotno sposobnost vida, še lahko zaznava nenadne svetlobne spremembe. Žal pa isto ne velja tudi za ljudi, ki na boljše oko zaznavajo zgolj 2 odstotka ali pa še manj. Ti živijo v temi in veljajo za popolnoma slepe. Seveda pa mnogi pozabljamo na enega izmed glavnih akterjev – ostrino vida. Tako je lahko slep tudi človek, ki sicer zelo dobro vidi, v kolikor je njegova ostrina vida toliko zmanjšana, da ne dosega niti 5 stopinj.

Kaj ju lahko povzroči?

Katarakta ali siva mrena

Katarakta, drugače imenovana tudi siva mrena, velja za enega izmed najpogostejših vzrokov oslabljenega vida v odrasli dobi. Prizadene kar 50 odstotkov ljudi, ki se spopadajo s slepoto ali slabovidnostjo, ta odstotek pa z leti le še narašča. Zaradi nje pride do zmanjšane prosojnosti očesne leče do te mere, da postane vid močno moten. Povzročijo jo lahko številna neizogibna stanja, kot so starostne spremembe, leče, sladkorna bolezen, okužbe ali pa celo nekatera zdravila, zato bodite še posebej pozorni na naslednje simptome:

- Poslabšanje vida
- Dvojni vid
- Pojav senc v vidnem polju
- Oslabljeno zaznavanje barv
- Oteklost očesne leče
- Belkasta sled, ki zamotni sprednji del leče

Ob pravočasni postavitvi diagnoze jo lahko poskusite zdraviti s pomočjo predpisanih očesnih kapljic. Te s pomočjo jodidov ustavijo ali pa vsaj upočasnijo nezaželen proces zamotnjevanja leče, ki jo je v tem primeru potrebno kirurško odstraniti. Tovrstna operacija sodi med enega izmed najbolj pogostih posegov v oftalmologiji, saj jo lahko izvedejo ne glede na starost, obenem pa je tudi popolnoma varna. Okrevanje s pomočjo tablet za preprečitev okužb in raznih vnetij je relativno hitro in enostavno.

Glavkom ali zelena mrena

Glavkom, drugače imenovan tudi zelena mrena, je očesna bolezen, ki prizadene in okvari očesni živec ter nepovratno poslabša našo sposobnost vida. Ogroža predvsem starostnike nad 40. letom starosti, ki se spopadajo z visokim očesnim tlakom. Ta se poveča, kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje, posledično pa močno stisne tudi vidni živec in povzroči odmrtje živčnih vlaken. Posamezniki pri gledanju običajno ne opazijo večjih sprememb vida, zato je še kako pomembno, da smo pozorni na kakršne koli opozorilne znake:

- Solzenje
- Pordelost
- Zamegljen vid
- Razširjene zenice
- Občasni glavoboli
- Bolečina v predelu oči
- Videnje sija okrog luči

Hujše bolečine v predelu očesa so lahko že resen opomin na pregled pri oftalmologu, ki vam bo predpisal ustrezno zdravljenje. Najprej bo poskusil znižati tlak v vašem očesu s pomočjo očesnih kapljic, ki povečajo odtekanje prekatne vode v očesu. Ker pa se bolezen še kako hitro širi in napreduje, pa bosta morda potrebna tudi laserski ali pa celo operativni poseg. Zdravljenje ni boleče in lahko poteka ambulantno. Če z njim ne boste pravočasno začeli, se lahko soočite s trajno in nepovratno okvaro vida, zato nikar ne tvegajte.

Degeneracija makule oziroma rumene pege

Starostna degeneracija makule oziroma rumene pege se odraža v spremembah na očesnem ozadju, saj je prav ta odgovorna za podrobnosti vida. Na razvoj in napredovanje bolezni med drugim vplivata tudi visok krvni tlak ter slaba prekrvavitev, najpogosteje pa gre za starostne spremembe, pri katerih bolnik slabše vidi. Na srečo stanje nikoli ne vodi do popolne slepote, a vendarle močno vpliva na razpoznavo barv in manjših podrobnost, zato nikar ne zanemarite naslednjih simptomov:

- Oteženo branje
- Zamegljenost
- Slabše zaznavanje svetlobe
- Nesposobnost določanja barv
- Nesposobnost videnja podrobnosti
- Temna ali slepeča pika v centralnem vidu
- Navidezno poskakovanje opazovanih predmetov

Starostno degeneracijo makule moramo nujno zdraviti, saj je progresivna in se hitro slabša. Ob ranem odkritju lahko simptome lajšamo že s pomočjo antioksidantov v obliki tablet, resnejše oblike bolezni pa zahtevajo celo lasersko terapijo. Pri tej z intenzivnim žarkom svetlobe uničijo obolelo mesto in s tem obvarujejo preostali del rumene pege pred propadanjem. Sicer pa so prava novost na področju zdravljenja tudi priljubljena in izredno učinkovita biološka zdravila.

Diabetična retinopatija

Diabetična retinopatija je bolezensko stanje, ki se pojavi pri večini sladkornih bolnikov in se običajno kaže v spremembah na očesnem ozadju. Razlikujemo neproliferativno oziroma blažjo obliko, kjer pacienti še nimajo težav ali pa šele počasi izgubljajo vid, in proliferativno obliko, pri kateri pa se zaradi zmanjšane preskrbe mrežnice s kisikom že razrastejo nove žile. Te so bolj ranljive in pogosto zakrvavijo, zato je zelo pomembno, da ste pozorni na tovrstna svarila:

- Bliskanje
- Potujoče lise
- Zamegljena slika
- Nenadna izguba vida
- Odstop mrežnice
- Pojav novih, zakrvavljenih žil
- Krvavitve v steklovini in mrežnici

Standardno zdravljenje diabetične retinopatije je laserska fotokoagulacija. Izvaja se z uporabo biomikroskopa, ki omogoči povečavo in stereoskopsko sliko. Na anestezirano roženico se postavi prizma, ki laserske žarke usmerja na obolela mesta. Anestezija roženice je z anestetičnimi kapljicami lokalna, poseg pa je presenetljivo udoben in izjemno natančen.

Zavestno ju lahko tudi preprečite!

Kljub temu da sodobna tehnologija in medicina ponujata že številna revolucionarna zdravljenja, pa tudi ta ne bodo vedno zagotovo učinkovala. Tovrstne bolezni namreč pogosto odkrijemo, ko je žal že prepozno. “Največjo težavo predstavljajo predvsem starostniki po 55. letu starosti, saj vse tovrstne simptome pripisujejo običajnim starostnim spremembam. Ne zavedajo pa se, da je prav starost glavni vzrok za razvoj in pojav nekih novih nevarnih bolezni, med katere spadata tudi postopno ali pa nenadno pešanje vida. Ne pozabite, da lahko ogromno naredite že z rednimi preventivnimi pregledi pri oftalmologu, ki bo bolezni zagotovo še pravočasno prepoznal,“ opozarja doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med. K temu pa bosta dodatno pripomogla še zdrava prehrana bogata z vitamini in zaščita s sončnimi očali v mladosti.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na