Marsikdo ob diagnozi pomisli, kako Alzheimerjeva bolezen ne prizanaša in bolnika dobesedno oropa človeškega dostojanstva, saj mu odvzame možnost, da avtonomno in neodvisno skrbi sam zase. Če temu dodamo še dejstvo, da za to kruto bolezen žal ne poznamo zdravila, lahko popolnoma upravičimo dejstvo, da se s to zahrbtno boleznijo v svojem življenju ne želi srečati prav nihče.

Ali smo res tako nemočni in se moramo ob postavitvi diagnoze komu od naših bližnjih takoj vdati v usodo? Nikakor ne! Zahvaljujoč medicinskemu in tehnološkemu napredku danes namreč poznamo številna zdravila in metode, ki bistveno upočasnijo napredovanje bolezenskega stanja. Eno izmed boljših prognoz imajo tehnike nemedikamentoznega zdravljenja, kamor sodi tudi transkranialna pulzna stimulacija, ki jo izvajajo v Centru fizioterapije Ljubljana.

Kaj je Alzheimerjeva bolezen?

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Gre za bolezen, zaradi katere so prizadete kognitivne funkcije, kot so spomin, razmišljanje, zaznavanje, predstavljanje, domišljija, govorjenje, delovanje, načrtovanje, reševanje problemov, pozornost in čustvovanje. Simptomi se pojavljajo postopoma in sčasoma napredujejo do te mere, da oseba ni več sposobna skrbeti sama zase. V najhujših primerih bolnik s to hudo obliko demence potrebuje 24-urni nadzor in strokovno nego.

Pomembno je poudariti tudi, da Alzheimerjeva bolezen nikakor ni normalen del staranja in je ne gre zamenjati za občasno starostno pozabljivost. Prav zgodnje prepoznavanje te zahrbtne bolezni je namreč ključno, če želimo doseči najboljšo prognozo. Bolezen je namreč izrazito progresivne narave, kar pomeni, da se začne s komaj opaznimi motnjami spomina, z leti pa lahko napreduje celo do te mere, da človek izgubi sposobnost govora.

Pravočasno prepoznajte simptome

Trenutno za Alzheimerjevo bolezen žal še ne poznamo zdravila, vendar pa se je medicina zahvaljujoč številnim raziskavam in dognanjem s tega zapletenega področja že oborožila s številnimi učinkovitimi metodami. Te sicer bolezni ne pozdravijo, vendar njen potek močno upočasnijo in izboljšajo kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. 

Pomembno pri zdravljenju je, da se prizadetim čim prej predpiše ustrezna terapija, saj je zdravljenje uspešno le v zgodnjih fazah, ko je bolezen blaga do zmerna. Zato bodite pri svojcih pozorni na naslednje zgodnje simptome. Prvi in najpogostejši je zagotovo motnja spomina – sprva gre običajno za težave pri kratkoročnem ali delovnem spominu, kar pomeni, da bolniki težko predelajo in si zapomnijo nove informacije. Seveda je treba poudariti, da pri starostnikih vsaka pozabljivost še ni demenca. Čas za alarm pa je, ko so zmedenosti pridružene tudi druge resnejše motnje ostalih kognitivnih funkcij.

Alzheimerjeva bolezen običajno najprej prizadene predele možganov, ki so odgovorni za učenje. Sčasoma, ko se bolezen širi in prizadene tudi druge dele možganov, pa to vodi v nastanek resnih simptomov, kot so spremembe razpoloženja in obnašanja, hujša zmedenost, dezorientacija, sumničavost, blodnje, hujše motnje spomina, težave pri govoru, požiranju in hoji. 

Zelo pogosto je tudi, da bolniki z Alzheimerjevo boleznijo nimajo dobrega uvida v svojo bolezen in jo zanikajo. To pa še toliko bolj otežuje pravočasno diagnozo. Težave in spremembe največkrat opazijo svojci – rečemo lahko celo, da je Alzheimerjeva bolezen bolezen celotne družine. Strokovnjaki svetujejo, da ob znakih demence pri svojem bližnjem čimprej obiščete osebnega zdravnika, ki vam bo izdal napotnico za specialista nevrologa. Ta bo ocenil funkcionalno stopnjo eventualne demence z različnimi kognitivnimi testi in kliničnim pregledom posameznika ter priporočil nadaljnjo terapijo. 

Alzheimerjeva bolezen in nemedikamentozno zdravljenje

Poleg zdravljenja z zdravili in vajami za krepitev kognitivnih funkcij pa danes že obstajajo tudi številne druge nemedikamentozne tehnike, ki se uspešno spopadajo z napredovanjem simptomov Alzheimerjeve bolezni. Eno takih izvaja tudi Center fizioterapije Ljubljana, govorimo pa o transkranialni pulzni stimulaciji. Ali je posameznik primeren za TPS terapijo s sistemom Neurolith, bo s pomočjo MRI preiskave možganovine ocenil nevrolog.

Terapijo TPS lahko izvajajo pri tistih osebah, pri katerih Alzheimerjeva bolezen še ni napredovala. Glavni cilj zdravljenja je namreč spodbujanje in ohranjanje duševne sposobnosti ljudi, kar pa je mogoče le pri blagi do zmerni obliki.

Transkranialna pulzna stimulacija temelji na akustičnih impulzih, ki se jih preferenčno uporablja za stimulacijo tistih predelov možganov, ki so pri Alzheimerjevi demenci najbolj prizadeti. Na tak način se spodbudi tvorjenje novih krvnih žil v možganih, kar posledično olajša regeneracijo možganskih celic. Rezultati kažejo, da se pri TPS terapiji povečata prepustnost celičnih sten in metabolična aktivnost, ki vplivata na nevromodulacijo znotraj centralnega živčnega sistema.

Terapija je neboleča, varna in enostavna. Traja 30 minut, terapevtski paket pa obsega šest terapij, ki se izvedejo v roku dveh tednov. Ko pacient zaključi z osnovnim terapevtskim programom, se priporočajo mesečne obnovitvene terapije, ki so odgovorne za ohranjanje doseženega stanja. 

Kaj pravi stroka?

Še enkrat je potrebno poudariti, da Alzheimerjeva bolezen ni ozdravljiva. Tudi s transkranialno pulzno stimulacijo bolnika ne moremo ozdraviti, vendar pa z njeno pomočjo poskušamo kar se da učinkovito preprečiti napredovanje bolezni in ohranjati določen nivo funkcioniranja posameznika. 

Alzheimerjeva bolezen ne prizadene zgolj bolnika, ampak celotno družino. Nemočno opazovati ljubljenega človeka, ki počasi propada, je namreč srce parajoče. Poleg tega pacienti v napredovalnih fazah potrebujejo strokovno pomoč in stalni nadzor, ki se ga izvaja v domovih za ostarele – ti pa so pogosto tako finančen kot čustven udarec za bližnje. 

Večina znanstvenih raziskav in odkritij trenutno poteka v smeri iskanja najboljših metod za upočasnjevanje degenerativnih procesov, ki jih Alzheimerjeva bolezen naredi na možganih. Nova revolucionarna odkritja seveda sovpadajo z raziskavami na področju nevrologije in zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni, ki je neverjetno zapleteno področje. Znanstveniki z različnih področij verjamejo, da bomo nekoč stopili na pot, ki nam bo omogočala zdravljenje bolezni živčevja, kamor sodi tudi Alzheimerjeva bolezen.

Sponzorirana vsebina