Zakaj nekateri ljudje Alzheimerjevo bolezen dobijo prej, kot je običajno? To vprašanje so si zastavili na medicinski fakulteti univerze Emory v ZDA ter študijo izvedli v povezavi z bližnjo bolnišnico Atlanta Veterans Affairs Medical Center. Sodelovalo je 2.125 udeležencev. 645 jih je imelo zgodnjo Alzheimerjevo bolezen. Preostali so predstavljali kontrolno skupino.

Kaj so ugotovili? Kot zapišejo v obvestilu za javnost na strani univerze Emory, so imeli večjo možnost, da so imeli zgodnjo Alzheimerjevo bolezen tisti, ki so imeli povišane ravni LDL holesterola. Tega imenujemo tudi slab holesterol, saj vodi v nabiranje holesterola v žilah, kar lahko povzroči njihovo zamašitev.

Raziskovalci niso našli povezave med ravnmi HDL holesterola in zgodnjo Alzheimerjevo boleznijo. Povezava med ravnmi trigliceridov in zgodnjo Alzheimerjevo boleznijo je bila šibka.

V obvestilu za javnost so še zapisali, da so povišane ravni holesterola že prej študije povezale s pojavom Alzheimerjeve bolezni po 65. letu ter da ne smemo pozabiti niti na genetiko. V dosedanjih študijah je bilo med drugim odkrito, da je tveganje za Alzheimerjevo bolezen večje pri mutaciji gena, ki se imenuje APOE. Morda tudi zato, ker bi ta mutacija lahko vplivala na povišanje holesterola v krvi, tudi LDL holesterola.

A to ni edini gen, ki so ga do sedaj povezali z Alzheimerjevo boleznijo, nekaj variacij genov so do sedaj že povezali tudi z njeno zgodnjo obliko. Po besedah raziskovalcev so v tokratni študiji odkrili celo še eno variacijo, ki bi lahko bila povezana z zgodnjo Alzheimerjevo boleznijo. To je variacija gena APOB, ki je vpleten v presnovo maščob in tudi holesterola. Vendar vse te variacije lahko pojasnijo le okoli 10 odstotkov pojavov zgodnje Alzheimerjeve bolezni. 

Zato so zaključili, da bi lahko dejavnik tveganja bile tudi le povišane ravni LDL holesterola, brez da bi bili v to vmešani geni. Vsekakor poudarjajo, da je to področje, ki ga bo treba še naprej raziskovati, preden bi lahko začeli kar koli trditi. 

A nekaj za preventivo očitno lahko naredimo. Lahko se odločimo za čim bolj zdrav življenjski slog: za zdravo prehrano, dovolj gibanja, uravnavanje stresa … Tako bomo naredili, kar lahko, da naše ravni holesterola ostanejo v normalnih mejah. To pa ni edina prednost zdravega življenjskega sloga. Obvaruje nas lahko pred marsikatero tegobo, kot tudi ves čas pišemo na našem portalu, ki je posvečen zdravju in zdravemu načinu življenja. Povsem zvezanih rok nikoli nimamo. Za svoje zdravje lahko naredimo veliko.

Z leti vsi postanemo bolj pozabljivi. To je normalno in še ni demenca, pa zapišejo na spletni strani slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Demenca je bolezen, ki je zaradi staranja prebivalstva vse pogostejša. “V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32 tisoč oseb, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 pa naj bi se v Evropi in ZDA podvojilo.”

Dodajajo, da za demenco ni zdravila, nikoli je ni več mogoče povsem pozdraviti, mogoče je le upočasniti njeno napredovanje. Zaradi tega je bistvena diagnoza v čim zgodnejši fazi.

Tako kot ne poznamo zdravila, še ne poznamo vzroka. A znanstveniki si ga prizadevajo odkriti. Kar lahko zaenkrat naredimo, da takšno usodo preprečimo, je, da se odločimo za zdrav življenjski slog.