"Venske strdke zelo pogosto najdemo tudi pri mlajših ljudeh, medtem ko je arterijska tromboza bolezen praviloma starejših," je opozorila. Ker v veliki meri prizadene delovno-aktivno populacijo, vpliva na njihov življenjski slog in na nadaljnje življenje.

Če venske tromboze ne zdravimo, lahko strdki potujejo do srca in pljuč, kar povzroči pljučno embolijo. "Venska tromboza in pljučna embolija sta pravzaprav ista bolezen," je pojasnila in dodala, da je venska trombembolija smrtno nevarna. Po njenih besedah je daleč najbolj pogosta v venah nog, v veliki meri pa se je krvnim strdkom mogoče izogniti, zato je pomembno vedeti, lahko vensko trombembolijo preprečimo, še preden nastane.

Po besedah predsednika društva Matije Cevca, ki je kardiolog na UKC Ljubljana, so najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek krvnih strdkov nepremičnost oziroma daljša obdobja neaktivnosti, kot so daljša potovanja z letalom, velika operacija ali poškodba, prekomerna telesna teža oziroma debelost, pri ženskah pa še kombinirana hormonska kontracepcija in nosečnost. Vižintin Cudermanova je dodala, da tudi dedni dejavniki igrajo veliko vlogo.

Svetovne raziskave kažejo, da je razumevanje in poznavanje venske tromboze in pljučne embolije v javnosti precej slabše od bolezni, ki nastanejo kot posledica arterijske tromboze, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Kot sta opozorila Vižintin Cudermanova in Cevc, izobraževanje in osveščanje javnosti tudi o venski trombozi pomembno prispeva k prepoznavanju simptomov in uspešnemu preprečevanju bolezni.

Posledica tromboze so tudi številne nenadne smrti, zato je to tema, o kateri bi se morali pogovarjati, je prepričan Cevc. Osveščanje je še posebej pomembno na svetovni dan tromboze, da bi bilo zapoznelih prepoznavanj simptomov in poznih diagnoz čim manj, je še dodal predsednik društva.