Artritis največkrat prizadene ljudi med 30. in 50. letom starosti. V zgodnejših letih pogosteje zbolijo ženske, s starostjo pa razlike v obolevnosti med spoloma izginejo. Pri mnogo bolnikih je posledica bolezni od 3 do 10 let krajša pričakovana življenjska doba, med 13–17 % bolnikov pa postane skoraj ali popolnoma invalidnih. Obolenje le redko pojenja, poškodbe sklepov pa so nepopravljive.

Artritis je splošno poimenovanje za različne vnetne in degenerativne bolezni sklepov. Obolenje, katerega značilnost je otekanje prizadetih sklepov, spremljajo bolečina, občutljivost in okornost, zlasti v jutranjih urah. Najbolj pogosto so prizadeti prsti rok in nog, kasneje tudi gležnji, kolena, komolci in zapestja. Za prizadete predele je značilno, da so običajno topli in rdeči, sčasoma pa lahko popolnoma otrdijo.

Vrste artritisa

Pod pojmom artritis lahko najdemo več kot sto vrst te bolezni, najpogostejše oblike pa so osteoartroza, spondiloza, revmatoidni artritis in putika, ki prizadenejo kar polovico vseh ljudi, starejših od 65 let.

1. Osteoartroza

Osteoartroza je oblika artritisa, ki se največkrat pojavi pri starejših ljudeh. Največkrat so prizadeti sklepi, ki nosijo težo telesa, torej kolenska in kolčna sklepa in sklepi, ki so bili že poškodovani. Velikokrat se pojavi tudi v rokah, vratu, spodnjem in zadnjem delu hrbta. Bolezen se začne razvijati z obrabljenim hrustancem. Ko se ta obrabi, se kosti drgnejo med seboj, bolezen pa se poslabšuje.

Osteoartrozo lahko prepoznate po številnih simptomih. Poleg bolečine bolezen spremljajo otekline, omejena gibljivost in škrtanje v prizadetih sklepih. Če je zaradi bolečine sklep premalo obremenjen, lahko oslabijo tudi pripadajoče mišice. Če je prizadet vratni del vretenc, lahko kostni izrastki pritiskajo na živčevje, posledica česar je mravljinčenje v rami, komolcu in prstih. Če pa ti izrastki nastanejo v ledvenem delu hrbtenice in pritiskajo na ishiadični živec, se pojavi bolečina, imenovana išias.

Zdravil za to obliko bolezni zaenkrat še ni. Bolečine se lajšajo s protibolečinskimi zdravili, fizioterapijo, toplimi obkladki in posebnimi vajami za lajšanje bolečine in ohranjanje gibljivosti sklepov. Za lajšanje bolečin začasno pomagajo tudi injekcije kortikosteroidov, vendar pogosta uporaba le-teh ni priporočljiva.

2. Spondiloza

Spondiloza je vrsta artritisa, ki se bolj ali manj izrazito pojavi pri vseh ljudeh, starejših od 45 let in je zato obravnavana kot običajni del staranja. Zaznate jo lahko po bolečinah v vratnem ali ledvenem delu hrbtenice. Spremembe najprej prizadenejo medvretenčne ploščice, kasneje pa tudi medvretenčne sklepe. Z razvojem bolezni se zožujejo medvretenčni prostori in nastajajo kostni izrastki v robnem delu vretenc, ki pritiskajo na živčne korenine in povzročajo bolečino.

Simptomi, po katerih prepoznamo spondilozo, so bolečine pri premikanju, omejena gibljivost in bolečina v vratu in križu, trajna ali zbadajoča bolečina, ki se širi od vratu proti prstom na rokah, od križa proti zadnjici ali od stegna proti podplatom. Pogosti spremljevalci bolezni so tudi odrevenelost, mravljinčenje, oslabela mišična moč v rokah ali nogah. Občasno se lahko pojavijo še omotica, dvojni vid ali celo omedlevica.

Tako kot osteoartroze tudi spondiloze ne moremo dokončno ozdraviti. Možno je le lajšanje posledic s protibolečinskimi tabletami, razgibavanjem in z izvajanjem vaj za krepitev mišic. Pri okvarah živca je včasih potrebno tudi operativno zdravljenje, pri čemer je poseg odvisen od vzroka za težave.

3. Revmatoidni artritis

Ta oblika artritisa ja avtoimunske narave, kar pomeni, da vaše telo samo napada obloge sklepov, prav tako kot pri poskusih zaščite ped boleznijo ali poškodbo. Če imamo tujek v telesu, se prizadet del namreč vname, postane rdeč, boleč in zatečen. Pri revmatoidnem artritisu se torej vname notranji del sklepne ovojnice, vnetje pa povzroči okvaro hrustanca. Posledica je okvara spodaj ležeče kosti, lahko pa pride tudi do okvare kit in sklepnih vezi, sčasoma pa tudi do hudih okvar in razobličenja sklepa. Revmatoidni artritis pa ne napada samo sklepov, temveč tudi druge telesne organe, na primer srce, mišice, krvne žile, živčni sistem in oči.

Bolezen se pri bolnikih razvija počasi. Lahko so prisotni splošni simptomi, kot so utrujenost, bledica, težka sapa ob naporu in pomanjkanje apetita. Pride lahko tudi do specifičnih simptomov, kot so okorelost in oteklost sklepov, ki ju spremlja bolečina in pojava nebolečih podkožnih vozličkov na mehansko obremenjenih delih telesa, kot je na primer komolec.

Zdravljenje revmatoidnega artritisa poteka z dvojnim namenom. Prva skupina zdravil bo omilila vaše težave, druga pa zmanjšala vnetje in tako preprečila oziroma upočasnila okvare sklepov. Pri blagi obliki bolezni lahko pomagajo že nesteroidna protivnetna zdravila, pri hujših oblikah pa boste potrebovali zdravila za upočasnitev napredovanja bolezni. V pomoč vam bodo tudi fizioterapija, redne gibalne vaje ter hladni in topli obkladki. Jemanje zdravil je v večini primerov bolezni doživljenjsko, vsak deseti bolnik pa je, zaradi posledic bolezni, invalid.

4. Putika

Napad povzroči nastanek soli sečne kisline v sklepih. Obloge teh kristalov povzročijo otekanje, rdečico, vročino, bolečino in togost v sklepu. Putika pogosto nastane po uživanju določene vrste hrane, npr. lupinarjev (raki, školjke, polži), jeter, posušenega fižola, graha, sardel ali mesne omake. Pitje alkohola, prevelika telesna teža in nekatera zdravila protin samo še poslabšajo. Pri starejših ljudeh lahko zdravila za krvni pritisk povzročijo napad putike. Pri ženskah je bolezen redkejša, pojavlja se predvsem v menopavzi.

Putika najpogosteje napade palce na nogi, vendar lahko napade tudi ostale sklepe, npr. gležnje, komolce, kolena, zapestje, roke ali ostale nožne prste. Otekanje lahko povzroči zategnjenost kože na sklepu, kar povzroči rdečico ali celo vijolično barvo in preobčutljivost.

Prizadeti sklepi so pri putiki izredno boleči, včasih je lahko prisotna tudi zmerno povišana telesna temperatura.
Napad putike lahko v nekaj dneh samodejno izgine. Potreben je le počitek in mirovanje prizadetega sklepa. Za lajšanje bolečin so vam na voljo nesteroidna protivnetna zdravila, lahko pa vam bo zdravnik predpisal tudi zdravila, ki zavirajo nastajanje sečne kisline in tako preprečujejo ponovni zagon bolezni.

Če želite zmanjšati učinke artritisa, so vam na voljo analgetiki s protivnetnim delovanjem, ki olajšajo bolečino, zmanjšajo vnetje, obvarujejo oboleli sklep in tudi upočasnijo nadaljnji razvoj bolezni. Ob tem pa se priporoča izogibanje nepotrebnim gibom obolelih sklepov, zmanjšanje telesne teže (če je prisotna debelost) ter ustrezna fizioterapija. Zdravil, ki bi dokončno odpravila bolezen, ni.