Študije v Evropi so pokazale, da imajo otroci, ki živijo na kmetijah in so v stiku z živino, skoraj 66 odstotkov manj možnosti, da dobijo astmo. Enako naj bi dokazali pri italijanskih vojakih. Iz tega izhaja domneva, da stik z običajnimi bakterijami v otroštvu dejansko preprečuje razvoj bolezni. Ena od teorij astme pri otrocih tako trdi, da prihaja do porasta astme zato, ker so otroci premalo v stiku z umazanijo in običajnimi okužbami. Seveda tu ni govora o ekstremih, temveč o običajni igrivosti in sami igri, ki bi morala biti prisotna in nekaj samoumevnega. Imunski sistem pri otrocih se v primeru, da otroci niso v stiku z bakterijami, umazanijo in vso 'navlako', kot ji radi rečemo, ne razvija pravilno, zaradi česar je večja verjetnost, da bo prišlo do pojava preobčutljivih reakcij in alergij. Telo v takšnem primeru namreč ni sposobno razviti odpornosti. 

Kaj je astma?

Ko je govora o astmi pri otrocih, se največkrat pojavi alergijska astma. Ta prizadene dihalne poti – sapnice bronhije, ki postanejo preobčutljive za različne sprožilce iz okolje. Ko pride do alergijske reakcije, se zaradi krčenja mišic v steni sapnic zožijo dihalne poti, hkrati pa se začne kopičiti tudi sluz. Oboje skupaj povzroča oteženo dihanje, in sicer je otežen predvsem izdih. Astmatičnega napada se dodatno otrok lahko zelo ustraši. Občutek dušenja sproži sočasen napad panike, ki še dodatno poslabša že tako oteženo dihanje. Začetni vzrok je torej alergen, ki se širi po zraku. 

Astma se pri otrocih običajno ne razvije pred drugim letom starosti. Bolezen se lahko pogosteje pojavlja znotraj družin. Poleg tega jo lahko spremljajo še druga alergična obolenja, kot so ekcem, seneni nahod in preobčutljivost na penicilin. Pri dojenčkih do prvega leta starosti se piskanje pojavi pri brohiolitisu oz. vnetju malih sapnic. V tem primeru je vzrok za piskanje okužba, ne alergična reakcija, zato ni nujno, da gre za astmo. Astma je obvladljiva bolezen, če sledimo zdravnikovim navodilom, otrok pa redno jemlje zdravila. 

Kakšni so simptomi?

Oteženo dihanje, pri katerem se otrok napenja, tako da pri vdihu uporablja trebušne mišice, kar se opazi kot uvlečenje trebuha. Ostali simptomi vključujejo občutek dušenja, piskanje v pljučih, kašelj, ki je bolj izrazit predvsem ponoči, pomanjkanje zraka, otrok je telesno manj zmogljiv, lahko pa pride tudi do pomodrelih ustnic, ki so lahko znamenje pomanjkanja kisika. 

Kako poteka zdravljenje?

Osnovno zdravljenje astme so zdravila, ki blažijo simptome astmatičnega napada, ter zdravila, ki preprečujejo razvoj le tega. Zdravnik otrokom navadno najprej da zdravilo, ki blaži simptome, bronhodilatator, ki sprošča mišice v steni dihalnih poti. Slednjega se običajno inhalira. Zdravilo razširi zožene sapnice. Hud napad astme je treba zdraviti v bolnišnici, kjer otrok lahko dobi večje odmerke zdravil, bodisi z inhalacijo bodisi intravenozno. 

Kadar je govora o alergijski astmi, zdravnik navadno najprej skuša odkriti alergij, kar se običajno ugotavlja s kožnimi testi. Če preprosti in običajni ukrepi za preprečevanje astme niso uspešni, lahko zdravnik prepiše tudi steroide, ki sodijo v skupino zdravil za preprečevanje astmatičnih napadov. 

"Astma predstavlja pomembno breme zaradi slabše kakovosti življenja. Sodi med obstruktivne bolezni dihalnih poti in je pri otrocih najpogostejša kronična bolezen, prizadene tudi številne odrasle. Ni samo javno zdravstveni problem za razvite države, ampak se pojavlja v vseh državah, ne glede na stopnjo razvoja. Znaki astme so občasni in reverzibilni. Za mnoge bolnike ima astma velik negativni vpliv na vsakdanje življenje. Zato je v ospredje obravnave postavljena urejenost astme in ne predpisovanje zdravil. Z večjo prevalenco astme so povezani naslednji dejavniki tveganja: ženski spol (v odrasli dobi, medtem ko v otroštvu moški spol), astma pri starših, senzibilizacija na določene alergene, infekti spodnjih dihal, manj kot trije sorojenci, nizek socialno-ekonomski status, kajenje, debelost, seneni nahod, prisotnost domače živali, okoljska izpostavljenost, genetski, prehranski, biološki, prenatalni in perinatalni faktorji," trdijo na NIJZ.

Vir: Zdravstveni vodnik za vso družino, Dr. Miriam Stoppard / Nacionalni inštitut za javno zdravje