V času gripe in prehlada se večinoma spopadamo s kašljem, ki je posledica virusne in redkeje bakterijske okužbe. Imunska odpornost nam upade in obolimo za prehladom ali gripo, ki ju lahko spremlja kašelj. Kašelj je lahko predvsem na začetku suh in dražeč in ta kašelj ni nevaren, je pa moteč. V lekarni nam lahko ob suhem kašlju pomagajo z antitusiki, ki zavirajo refleks kašelja. Pogosto se tovrsten kašelj spremeni v moker kašelj, saj telo skuša izločiti iz pljuč gosto sluz, ki je posledica delovanja mikrobov na našo sluznico dihal in odziva imunskega sistema na vdor mikrobov v dihala. Zato ni primerno moker kašelj zavirati, saj je gosta sluz dobro okolje za razrast mikroorganizmov (npr.bakterij). Z izbiro primernega zdravila ali pripravka lahko olajšamo izkašljevanje sluzi iz dihal.
Obstaja več vrst ekspektoransov. Na primer takšnih, ki pretežno vplivajo na viskoznost obstoječe sluzi v dihalih (klasični mukolitiki, sem sodi npr. acetilcistein). Zdravilna učinkovina acetilcistein cepi sulfidne vezi v sluzi in jo s tem razredči. Ker je sluz manj gosta jo lažje izkašljamo in pljuča se prej očistijo. Ker acetilcistein ne pospešuje nastajanja nove sluzi nas manj draži na kašelj, ko se enkrat izkašljamo.
Obstajajo pa tudi ekspektoransi, ki povzročijo zvečano nastajanje sluzi, ki pa je bolj redka (sekretolitiki), in tisti, ki povzročijo hitrejše premikanje sluzi po dihalih in nas lahko tudi silijo na kašelj (sekretomotoriki). Katero zdravilno učinkovino bomo izbrali oz. je za nas primernejša, je odvisno od tega, ali imamo dovolj moči za izkašljevanje. Kaj je primerno izbrati, nam lahko v lekarni pomaga tudi farmacevt.
Poleg zdravil, ki nam lahko pomagajo blažiti kašelj, je pomembno, da spijemo tudi dovolj tekočine, ki pomaga pri redčenju sluzi in izločanju toksinov iz telesa ali pa pomaga k vlažnosti dihalne sluznice. Spijmo vsaj 2 litra tekočine, najbolje tople nesladkane čaje, ki jim dodajte limono. Limona je bogata z vitaminom C, ki pomaga krepiti imunsko odpornost in tako skrbi za obrambo pred virusi. Veliko vitamina C vsebujejo tudi paprike, kiviji, pomaranče, mandarine, jagode, kislo zelje... V času, ko kašljate, čim bolj počivajte in se izogibajte pretirani telesni dejavnosti. Lahko se ukvarjate denimo z obnovitveno jogo, ki na blag način pomaga premigati telo, a organizma ne obremni dodatno, kar je v času gripe in prehlada pomembno. Počivajte v mirnem in toplem okolju in poskrbite, da zrak ni presuh. Pomagate si lahko z vlažilcem zraka, a ne pozabite tudi redno prezračiti prostor. Pri kašljanju skrbimo za to, da kašljamo v zgornji del roke in ne v dlan ali pest – tako skrbimo za higieno in manjšo verjetnost prenosa okužbe na druge osebe.
Izogibajte se kajenju ali zakajenim prostorom, ki bi dodatno dražili vaša dihala. Prav tako tudi premrzlemu zraku. Ovijte se v šal in se toplo oblecite, še posebej, če se odpravite od doma. Če se stanje v treh do štirih dneh ne izboljša, potem obiščite zdravnika.
Vsekakor pa se o svojem kašlju posvetujte z zdravnikom, če kašljate dlje kot osem tednov. V tem primeru gre lahko za neodkrito ali nepravilno zdravljeno astmo, vnetje požiralnika ali pa kakšno bolj resno bolezen pljuč. Če se pri kašlju pokaže tudi kri, morate takoj obiskati zdravnika. Še posebej, če je prisotna pri kadilcu, ki kadi vsaj 15 let. Sicer pa tudi manj nevaren kašelj pri nekaterih lahko traja tudi od 3 do osem tednov.
