Za prenos virusa je dovolj že, če kužen človek enkrat kihne, saj s tem denimo okuži vse v letalu. Dojenčki in majhni otroci so najbolj dovzetni za ošpice. Večina odraslih je bolezen že prebolela in razvila trajno imunost.

Kako prepoznati ošpice?

Simptomi ošpic se običajno razvijejo 8 do 14 dni po okužbi. Bolezen razdelimo v dve obdobji.

1. Kataralno obdobje

Pojavi se kašelj, izcedek iz nosu, vnetje veznic in visoka vročina. Na ustni sluznici se razvijejo rdeče lise z belo sredico, ki jim pravimo Koplikove pege. To obdobje običajno traja eden do dva dni.

1. Obdobje izpuščajev

Izpuščaji pa se  pojavijo tri do pet dni po začetku simptomov. Najprej se razvijejo na glavi in vratu ter se nato razširijo po celem telesu. Sprva so v obliki posameznih rdečih lis v ravnini kože. Teden dni kasneje pa se lise združijo v večje spremembe, ki nato nekoliko potemnijo in počasi izginejo. Vročina pade kmalu po pojavu izpuščajev. Okrevanje sledi po 4 do 5 dneh.

Zapleti, ki se lahko pojavijo ob ošpicah

Pogosti zapleti, ki se lahko pojavijo so akutna okužba srednjega ušesa, bakterijska pljučnica, vnetje veznic, bronhitis, gastroenteritis in vnetje grla in sapnika. Redkeje se lahko pojavijo zapleti, ki ogrožajo življenje, kot so vnetje srčne mišice, vnetje jeter, virusno vnetje možganov, ki se kaže z zaspanostjo, hudim glavobolom, bruhanjem, težavami v govoru in izgubo sluha.

Zgodnja diagnoza ošpic je težka, saj je bolezen sprva podobna gripi. Zdravnik, ki bo pregledal otroka zaradi splošnega slabega počutja, znakom prehlada in nihajočo telesno temperaturo, bo ob odkritju Koplikovih peg postavil diagnozo ošpic. Pozna diagnoza se postavi, ko so izpuščaji vidni že po vsem telesu. Navadno se začnejo za ušesi ali na čelu in nato napredujejo naprej po telesu.

Diagnozo lahko zdravnik potrdi z imunofluorescebco (določanje količine protiteles ali antigena v tkivnem vzorcu, izolacijo virusa in serologijo (ugotavljanjem protiteles v krvi).

Zdravljenje

Zdravila, ki bi delovalo na virus, ne poznamo, zato lahko le blažimo simptome. Pomagajo blagi analgetiki, kot je paracetamol. Pri visoki vročini pomagajo hladni obkladki. Vnetje veznic blažimo s izpiranjem oči ali uporabo antibiotičnih kapljic, če tako presodi zdravnik. Boleče kraste blažimo s mazili, kot je vazelin.

Cepljenje

V Sloveniji smo od leta 1968 uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam. Pri tem uporabljamo živo kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Cepivo je pripravljeno iz 3 oslabelih virusnih sevov, ki jih vnesemo v telo s cepivom. Ti virusi spodbudijo tvorbo protiteles in zagotovijo trajno imunost.

Otroke s prvim cepivom praviloma cepijo v starosti od 12 do 18 mesecev in ponovno ob vstopu v šolo. Cepijo se tudi za bolezen dovzetnejši starejši in odrasli, denimo zdravstveni delavci.

Stranski učinki cepljenja

Po prvem odmerku obstaja tveganje za vročinske krče 1:1000, vendar je tveganje za vročinske krče v primeru, da se pojavi bolezen 1:200. Meningitis se po cepljenju s cepivom pojavi pri enem otroku na milijon, a pri enem od 200-500 otrok, če se okužijo z ošpicami.