Poznamo več vrst demenc in Alzheimerjeva bolezen je ena izmed njih. A je najpogostejša, saj je vzrok za demenco v približno 60 do 70 odstotkih. Ker se prebivalstvo stara, se povečuje tudi število demenc. Pomembno je, da demence odkrijemo zgodaj.

Preberite še: 7 dokazanih načinov, kako preprečiti Alzheimerjevo bolezen

Naslednji znaki so zgodnji znaki Alzheimerjeve bolezni, ki sčasoma napredujejo:

Težave se pričnejo s spominom, in sicer se vse težje spomnimo minulih dogodkov. Postopen upad intelektualnih sposobnosti povzroči, da se pojavijo težave pri utemeljevanju v pogovoru ali razumevanja pogovora.

Preberite še: Nevrolog svetuje, kako upočasnimo staranje možganov

V začetni fazi se bolniki zavedajo, da so postali pozabljivi, zato so pogosto potrti in prestrašeni. Sčasoma pa simptomi postanejo še slabši in pridruži se jim tudi:

- počasno in negotovo gibanje;

- nenadne menjave razpoloženja;

- značajske spremembe, nasilnost in preganjavica.

Bolniki imajo težave s spanjem in so ponoči nadvse nemirni.

Faze Alzheimerjeve bolezni:

1. Blaga Alzheimerjeva bolezen (zgodnja faza): oseba lahko funkcionira neodvisno, a ima težave s spominom;

2. Zmerna Alzheimerjeva bolezen (srednja faza): Običajno najdlje trajajoča faza, pri kateri je oseba zmedena in večkrat pomeša besede, postane frustrirana ali jezna in nenadne spremembe vedenja;

3. Huda Alzheimerjeva bolezen (pozna faza): Posameznik izgubi sposobnost komunikacije z okoljem, sposobnost odzivanja na okolje, ima težave pri pogovoru in na koncu z nadzorovanjem gibanja.

Normalno je, da z leti postanemo nekoliko bolj pozabljivi, a hujše težave s spominom so že lahko znak Alzheimerjeve bolezni, pri kateri možganske celice propadajo, v možganih pa se kopičijo nenormalne beljakovine. Možganskega tkiva je vse manj, zato umske sposobnosti upadejo. Vzrok za nastanek bolezni še ni znan, čeprav nekateri strokovnjaki menijo, da je vzrok lahko v tem, da z leti postanejo krvne žile v možganih bolj prepustne in prepuščajo v možgane več škodljivih beljakovin, ki nato uničujejo nevrone. Gotovo pa so v njen nastanek vključeni tudi genetski dejavniki. Pri 15 odstotkih bolnikov je imel Alzheimerjevo bolezen že kateri od staršev. Pri ženski je začetek bolezni povezan s padcem koncentracije estrogena v menopavzi, zato je nadomestno hormonsko zdravljenje priporočljivo kot preventiva proti Alzheimerjevi bolezni.

Kako odkrijemo bolezen?

Sodobne preiskave lahko pomagajo pri zgodnjem odkrivanju Alzheimerjeve bolezni. S preiskavami je najprej treba izločiti druge možne vzroke, kot je denimo pomanjkanje vitamina B. To lahko preverimo že s preprostim krvnim testom. V naslednji fazi zdravniki uporabijo slikovne diagnostične metode, kot je na primer CT ali MR. Če gre za Alzheimerjevo bolezen te preiskave pokažejo skrčeno možganovino in izključijo druge bolezni možganov, kot so tumorji in krvavitve. S testi duševnih sposobnosti pa ugotavljajo stopnjo demence.

V zadnji fazi zdravljenja bolezni bolniki potrebujejo celodnevno oskrbo na domu ali v specializirani ustanovi. Po postavitvi diagnoze bolniki živijo običajno še pet do deset let. Skrbeti za osebo z Alzheimerjevo boleznijo ni lahka naloga, zato negovalci potrebujejo praktično in čustveno podporo, še posebej, če se bolnik zaradi bolezni sovražno ali nasilno vede. Sorodniki z Alzheimerjevo boleznijo se lahko pridružijo tudi različnim podpornim skupinam.