Tokrat pa so naredili še korak naprej. "Redno smo začeli prakticirati maloinvazivne oziroma znotrajžilne posege v primeru že hujših in kritičnih posledic hipertenzije. Do zdaj je moral tovrstne zaplete reševati kirurg z operativnim posegom, zdaj pa lahko to na povsem preprost način storimo že med lokalno anestezijo. Potreben je le en majhen rez, skozi katerega s posebnim in zelo tankim katetrom vstopimo v aorto ali arterijo ter prekinemo živčne končiče," je pojasnil asist. mag. Dimitrij Kuhelj, dr. med., predsednik združenja radiologov Slovenije. Zdravljenje je za zdaj namenjeno zgolj pacientom, pri katerih so se zdravila za uravnavanje povišanega krvnega tlaka že izkazala za neučinkovita.

Katere posege lahko izvajajo?

Znotrajžilni posegi:

- Širitev aorte ali arterije
- Zdravljenje tumorjev jeter
- Zdravljenje akutne možganske kapi
- Zapiranje in izključevanje anevrizem
- Zapiranje žil v primeru hujših krvavitev
- Zdravljenje zasevkov kolorektalnega karcinoma
- Zdravljenje zasevkov v skeletnem sistemu in drugo …

Če strokovnjaki v določenem primeru presodijo, da bo kirurg s pomočjo operacije veliko težje odpravil težave kot radiolog, pa se lahko ti lotijo tudi zdravljenja nekaterih nežilnih posegov. Učinkoviti so na primer na področju zdravljenja ognojkov, do katerih lahko s katetrom natančno dostopajo že na podlagi preprostega ultrazvočnega in CT-pregleda, isto pa velja tudi za nekatere težave ledvicami, ko morajo zaradi pritiska na sečevod izprazniti nabrano tekočino.

Nova metoda zdravljenja prinaša številne prednosti

Največja prednost je zagotovo v tem, da ne gre več za odprto operacijo, saj s tem preprečujejo tudi tveganje za morebitne okužbe z nevarnimi bakterijami med samim posegom. "S podobnim primerom smo se soočili tudi v tem tednu. Ponoči je na urgentni oddelek prispel neki gospod, ki mu je v trebuhu počila aorta. Ob tem je nastala velika nevarna razpoka, do katere bi kirurg moral dostopati operativno, mi pa smo jo lahko brez večjega posega preprosto ter povsem varno premostili in tudi učinkovito ozdravili," nadaljuje strokovnjak.

Kljub temu da izpostavljenost ionizirajočemu sevanju ostaja problem številka ena v radiologiji, pa je vredno opozoriti na to, da se Slovenija še vedno nahaja pod priporočeno evropsko in celo svetovno normativo količine tovrstne izpostavljenosti. Z diagnostičnim pregledom prejmemo le tolikšno dozo sevanja, kot bi jo že v nekaj dneh prejeli zunaj na prostem, skrb vzbujajoča pa so predvsem nova interna zdravljenja, ki zahtevajo bistveno daljšo izpostavljenost tako pacienta kot tudi zdravnika. "Nikar ne pozabite vzeti v obzir razmerja škode od koristi. Ko na oddelek za radiologijo prispe bolnik, ki ga je zadela možganska kap, moramo znotraj dveh ur poiskati rešitev in ga ohraniti pri življenju, hkrati pa mu omogočiti še kakovostno rehabilitacijo in ohraniti vse njegove osnovne funkcije. Glede na to, da mu lahko poseg reši življenje, je torej tveganje povsem zanemarljivo in precej nerelavantno," pa poudarja prim. mag. Darja Babnik Peskar, predstojnica kliničnega inštituta za radiologijo v UKCL.

Slovenski radiologi uspešni že skoraj 90 let

Slovenski strokovnjaki so po znanju in kakovosti izvajanja storitev v samem vrhu svetovne radiologije. Že dolgih 89 let zagotavljajo širok spekter zdravstvenega varstva s področja radiologije, ki zajema diagnostiko in terapijo z uporabo rentgenskih žarkov ter drugih slikovnih metod, kot so ultrazvok, magnetna resonanca, CT, rentgen in podobno. Vsaka preiskava z rentgenskimi žarki je še kako koristna, saj lahko že ena sama pregledna slika poda pomembno informacijo o zdravstvenem stanju bolnika. Razkrije lahko na primer količino zraka v trebušni votlini, perforacijo oziroma raztrganino na črevesju, prisotnost ledvičnih kamnov v predelu sečil in žolčnika ali pa celo tumorsko formacijo, ki bi zlahka utegnila biti tudi usodna.

"Pred dobrimi 40 leti smo delali v močno zatemnjenem okolju s težkimi aparati, pacienta pa smo bolj zatipali, kakor pa videli. Ko je popil kontrastno barvilo, se nam je na zaslonu prikazala potrebna slika. Veliko srečo imamo, da se je s časom razvila tudi tehnologija. Danes delamo z novimi, zmogljivejšimi ter predvsem varnejšimi aparati, ki se posodabljajo iz leta v leto in prinašajo nove prednosti. Končno smo se na primer znebili filma in prešli na digitalno obliko prikazovanja rentgenskih slik, a nas še vedno tepejo predvsem vrtoglave cene potrebnih naprav. V tujini se ti menjajo na dobrih 7 let, v naših prostorih pa lahko najdemo celo že več desetletij delujoče aparature. Ravno zato pa smo še toliko bolj ponosni na standard, ki smo ga skozi leta uspeli doseči," se spominja radiolog Dimitrij Kuhelj.

Radiologija je tako danes ena izmed najbolj doslednih in hitro razvijajočih se vej medicine. Zato edino žalostno dejstvo na podlagi preteklih statistik ostaja, da je poučenih strokovnjakov še vedno za dobro tretjino premalo. V Sloveniji naj bi bilo zaposlenih okrog 180 radiologov, ki 24 ur na dan in vse dni v letu trdo delajo z več stotimi različnimi napravami ter dan za dnem nesebično rešujejo življenja. Za lažjo predstavo – v preteklem letu so zgolj na Kliničnem inštitutu za radiologijo v UKC Ljubljana uspeli izpeljati kar neverjetnih 323.000 preiskav in posegov, s čimer so le še potrdili dejstvo, kako pomembno in ključno je v resnici njihovo delo.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na