Razjeda ali ulkus nastane, ko kisli prebavni sokovi povzročijo poškodbe na sluznici želodca ali dvanajstnika. Sluznico želodca in dvanajstnika ščiti zaščitna plast sluzi, ki varuje tkivo pred učinkovanjem kislih prebavnih sokov. Ko pride do poškodbe zaščitne plasti sluzi, lahko kislina povzroči vnetje in okvare površine sluznice, iz katerih se razvijejo razjede želodca in dvanajstnika, ki jim pravimo tudi peptični ulkusi.

Želodčne razjede se najpogosteje pojavljajo po 50. letu starosti medtem ko se razjede dvanajstnika pogosteje pojavljajo pri moških med 20. in 45. letom. Razjede dvanajstnika se lahko pojavljajo v družini, dejavniki tveganja za njihov razvoj pa so stres, uživanje alkohola, kajenje. Razjede se vsaj enkrat v življenju pojavijo pri desetini ljudi.

Simptomi razjede

Veliko ljudi s peptično razjedo nima posebnih težav ali pa jih pripisujejo prebavnim motnjam. Sicer pa se pojavljajo:

- Bolečine ali neprijeten občutek v zgornjem delu trebuha tik pod prsnico;

- bolečine, ki sevajo v hrbet;

- izguba apetita in telesne teže;

- občutek polnosti v zgornjem delu trebuha;

- slabost, včasih tudi bruhanje.

Bolečine se pojavljajo v napadih, vztrajajo nekaj tednov in nato izzvenijo za nekaj mesecev ali celo več let. Bolečine pri razjedi dvanajstnika so hujše pred obrokom, ko je želodec prazen. Po obroku prenehajo, vendar se že po nekaj urah spet pojavijo. Pri želodčni razjedi pa se bolečine po obroku pogosto stopnjujejo.

Kaj jih povzroča?

Najpogosteje so povezane z okužbo s Helicobacter pylori bakterijo ki povzroča čezmerno izločanje želodčne kisline. To nadalje lahko vodi do okvare sluznice želodca ali dvanajstnika. Peptične razjede so lahko tudi posledica dolgotrajnega jemanja aspirina in drugih nesteroidnih protirevmatičnih zdravil, denimo ibuprofena, ki draži sluznico želodca in dvanajstnika.

Pogosto opažamo tudi družinsko pojavljanje peptičnih razjed, zato je mogoče, da se nagnjenost k njihovemu razvoju deduje.

Če bo zdravnik posumil, da imate peptično razjedo, vas bo napotil na endoskopski pregled želoda in požiralnika - gastroskopijo. Med pregledom vam bodo vzeli košček tkiva za morebitno izključitev okužbe s H. Pylori in morebitnih rakavih sprememb na želodčni sluznici, ki lahko povzročajo podobne simptome. Zdravnik se lahko odloči tudi za kontrastno slikanje zgornjih prebavil z barijem, morda boste morali dati tudi kri.

Zdravljenje

Zdravljenje je usmerjeno tako v celjenje razjede kot v preprečevanje ponovitve bolezni. Najprej je ključnega pomena, da opustite nezdrave razvade, ki so povzročile razjedo, kot je denimo kajenje in pitje alkohola.

Pri peptični razjedi, ki se je razvila zaradi okužbe s H. Pylori, zdravnik predpiše kombinacijo antibiotikov, s katerimi zdravi okužbo in zdravila za zmanjšanje izločanja želodčnih sokov in pospeševanje celjenja razjede. Bolnik mora zdravila jemati redno teden ali dva, kar običajno zadošča za ozdravitev okužbe H. pylori. Le izjemoma je treba zdravljenje podaljšati. Zdravila, ki zmanjšajo izločanje želodčnega soka in s tem omogočajo celjenje razjede, lahko zdravnik predpiše tudi, če bolnik ni okužen z bakterijo H. pylori.

Če je razjeda posledica jemanja zdravil, kot je aspirin, vam bo zdravnik najverjetneje predpisal drugo, sorodno zdravilo ali dodatno zaščito za sluznico želodca in dvanajstnika, na primer misoprostol.

Z ustreznim zdravljenjem pri 19 do 20 bolnikov z razjedo želodca ali požiralnika v nekaj mesecih dosežemo popolno ozdravitev. Zavedati pa se moramo, da se brez spremembe življenjskih navad ali ob ponovni okužbi s H. pylori razjeda lahko ponovi.