Okužite se lahko samo, če pridete v tesen in ponavljajoč se stik s kapljicami iz nosu in ust nekoga z nezdravljeno gobavostjo. Otroci pogosteje zbolijo za gobavostjo kot odrasli.

Je gobavost še vedno prisotna?

Redko, vendar ljudje še vedno zbolijo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je približno 208.000 ljudi po vsem svetu okuženih z gobavostjo, večina v Afriki in Aziji. Vsako leto je v ZDA diagnosticiranih približno 100 ljudi, večinoma na jugu, v Kaliforniji, na Havajih in na nekaterih ozemljih ZDA.

Simptomi gobavosti

Gobavost prizadene predvsem kožo in živce zunaj možganov in hrbtenjače, imenovane periferni živci. Lahko tudi zadene vaše oči in tanko tkivo, ki obdaja vaš nos. Glavni simptom so iznakažene kožne rane, zatrdline ali izbokline, ki ne izginejo po več tednih ali mesecih. Rane so ravne in bolj blede od kože okoli njih. Simptomi lahko vključujejo tudi:

- Koža, ki je trda, debela ali suha.

- Izrastki na koži.

- Bulice ali otekline na obrazu ali ušesih.

Poškodbe živcev lahko povzročijo:

- Izguba občutka na prizadetih območjih, kar pomeni, da tam ne čutite bolečine in obstaja tveganje za poškodbe.

- Mišična oslabelost.

- Težave z vidom.

Lahko imate tudi zamašen nos ali krvavitev iz nosu, če bolezen prizadene sluznico nosu.

Napredovali simptomi gobavosti

Ko stanje napreduje, lahko simptomi vključujejo:

- Izguba obrvi in/ali trepalnic.

- Rane na podplatih, ki se ne celijo.

- Bolečina, rdečina in pekoč občutek.

- Deformacije nosu, rok in stopal.

- Slepota.

- Krajši prsti na nogah in rokah.

- Paraliza vaših stopal in rok.

Običajno traja približno 3 do 5 let, da se simptomi pojavijo po tem, ko pridete v stik z bakterijo, ki povzroča gobavost. Nekateri ljudje razvijejo simptome šele po 20 letih. Čas med stikom z bakterijo in pojavom simptomov imenujemo inkubacijska doba. Zaradi dolge inkubacijske dobe gobavosti je zdravnikom zelo težko ugotoviti, kdaj in kje se je oseba s to boleznijo okužila.

Kaj povzroča gobavost?

Gobavost povzroča počasi rastoča vrsta bakterije Mycobacterium leprae. Gobavost je znana tudi kot Hansenova bolezen, po znanstveniku, ki je leta 1873 odkril omenjeno bakterijo.

Ali je gobavost nalezljiva?

Ni jasno, kako se gobavost prenaša. Ko oseba z boleznijo kašlja ali kihne, lahko razširi kapljice, ki vsebujejo bakterijo M. leprae, ki jo druga oseba vdihne. Za prenos gobavosti je potreben tesen fizični stik z okuženo osebo. Ne širi se z naključnim stikom, kot je rokovanje ali objemanje. Noseče matere z gobavostjo je ne morejo prenesti na svoje dojenčke. Ne prenaša se niti s spolnim stikom.

Diagnoza gobavosti

Če imate kožno rano, ki bi lahko bila gobavost, vam bo zdravnik vzel majhen vzorec in ga poslal v laboratorij na pregled. To se imenuje biopsija kože. Morda boste potrebovali kožni test, da ugotovite, katero vrsto gobavosti imate. Za ta test vam bo zdravnik vbrizgal majhno količino neaktivne bakterije, ki povzroča gobavost, tik pod kožo vaše podlakti. 

Zdravljenje gobavosti

Zdravljenje je odvisno od vrste, ki jo imate. Za zdravljenje okužbe se uporabljajo antibiotiki. Zdravniki priporočajo dolgotrajno zdravljenje, običajno od 6 mesecev do enega leta. Če imate resno gobavost, boste morda morali jemati antibiotike dlje časa. Antibiotiki ne morejo zdraviti poškodbe živcev, ki lahko pride z boleznijo.

Ali je gobavost ozdravljiva?

Gobavost je mogoče pozdraviti. V zadnjih 2 desetletjih je bilo ozdravljenih 16 milijonov ljudi s to boleznijo. Svetovna zdravstvena organizacija zagotavlja brezplačno zdravljenje za vse ljudi z gobavostjo.

Čeprav je tveganje za okužbo nizko, lahko verjetnost še zmanjšate tako, da se izogibate tesnemu stiku s kožo in telesnimi tekočinami ljudi, ki jo imajo. Če je bil nekdo v vašem gospodinjstvu v stiku z osebo z gobavostjo, takoj obiščite zdravnika. Potrebovali boste nadaljnje preglede vsaj 5 let.

Vir: webmd