Gre za kronično, pretežno neboleče vnetje žleze, ki pogosto pripelje do njenega difuznega povečanja. Sčasoma običajno pride tudi do premajhnega delovanja ščitnice ali hipotiroze, običajno po kratkotrajni, prehodni epizodi prevelikega delovanja žleze ali hipertiroze. Bolezen je avtoimunske narave, kar pomeni, da v krvi lahko ugotavljamo prisotnost protiteles proti različnim delom ščitnice. Domnevamo, da ima takšna protitelesa, ne pa še kliničnih znakov same bolezni, kar 10 odstotkov žensk, pri katerih je kronični limfocitni tiroiditis 15- do 20-krat pogostejši kot pri moških. Razvito obliko bolezni ima vsaj dva odstotka žensk, letno pa se pojavi nekje tri do šest novih primerov na 10.000 ljudi.

Kako bolezen prepoznamo? Kakšni so simptomi?

Bolezen poteka počasi. Pogosto bolnik sam otipa ali opazi oteklino na vratu zaradi povečane ščitnice oziroma golše. Golša lahko povzroča občutek lokalnega nelagodja, tiščanja, občutek cmoka ali oteženega požiranja, če je velika. Bolnika oziroma pogosteje bolnico motijo tudi puloverji z visokim, ozkim ovratnikom ali zapet zadnji gumb na srajci. Velikost ščitnice lahko v grobem oceni vsak zdravnik s pravilnim tipanjem žleze, natančnejša opredelitev pa je možna z ultrazvokom.

Hipotiroza, do katere lahko pride, če ščitnica deluje prekomerno, pomeni upočasnitev vseh telesnih procesov. Simptomi in znaki se pokažejo postopno. Izstopajo predvsem utrujenost, pridobivanje telesne teže kljub pomanjkanju apetita, slabše prenašanje mraza, počasen srčni utrip, otekanje, zaprtje, poslabšata se koncentracija, spomin, bolniki izgubijo zanimanje za vsakodnevne aktivnosti. Koža postane zadebeljena in suha, izpadajo lasje in obrvi, otečejo veke, tudi videz bolnika se zato spremeni, njihov glas pa postane hripav. Pojavijo se motnje menstruacije pri ženskah in zmanjšanje libida ter potence pri moških. Diagnozo hipotiroze običajno postavimo z dokazom povišane vrednosti TSH v krvi, lahko sta znižana tudi že oba ščitnična hormona, prosti T4 in prosti T3 ali pa bi se znižala kasneje, če bolezni ne bi odkrili in zdravili. Kot rečeno lahko običajno že dosti pred tem v krvi izmerimo povišana ščitnična protitelesa. Ni jasno, ali tudi sam avtoimunski proces vpliva na počutje bolnika, pri katerem je delovanje ščitnice sicer še normalno, verjetno pa visoki nivoji ščitničnih protiteles negativno vplivajo vsaj na zmožnost zanositve pri bolnicah.

Kaj povzroči nastanek kroničnega limfocitnega tiroiditisa Hashimoto ?

Kronični limfocitni tiroiditis Hashimoto je avtoimunska bolezen. Avtoimunost je imunski odziv proti lastnim antigenom. Gre torej za posledico nesposobnosti imunskega sistema, da bi ločil lastno od tujega. Če se pojavi v dovolj velikem obsegu, da povzroči motnje v delovanju nekega organa ali organskega sistema, pride do pojava avtoimunske bolezni. Točnega vzroka za avtoimunost proti ščitnici žal ne poznamo. Verjetno gre za kombinacijo dednih in zunanjih vzrokov. Tako je znano, da se avtoimunska bolezen ščitnice pogosteje pojavlja pri nosilcih nekaterih genov. Če se ti geni izrazijo, bo verjetno prišlo do drobnih napak v imunskem odzivu in razvoja avtoimunske bolezni. Med ostalimi dejavniki je na prvem mestu ženski spol zaradi vpliva na imunski sistem s strani ženskih spolnih hormonov ali estrogenov. Pri nekaterih bolnikih ugotavljajo, da začetek bolezni izzovejo različni stresni dogodki. Med drugimi vplivi okolja omenjajo velik vnos joda, pomanjkanje selena, kajenje in nekatere okužbe, na primer kronični hepatitis C. Z golšo in hipotirozo je lahko povezano tudi zdravljenje z litijem.

Ali lahko in na kakšen način naj poskrbimo za preventivo?

Glede na zgornji odgovor je logično, da utečena preventiva kroničnega limfocitnega tiroiditisa Hashimoto zaenkrat žal ne obstaja. Verjetno je smiselno le, da telesu zagotovimo dovolj selena, ki ima tudi druge ugodne učinke. Gre za esencialni mikroelement, ki se nahaja na primer v kruhu in drugih žitnih izdelkih iz polnozrnate moke, v oreških, morski hrani in tudi v mesu. Vsebnost selena v rastlinski hrani je močno odvisna predvsem od vsebnosti tega elementa v prsti, kjer rastlina raste. Tudi za dodajanje selena še nimamo jasnih priporočil.

Za kronični limfocitni tiroiditis Hashimoto točnega vzroka torej ne poznamo in tudi zdravila, ki bi to bolezen zaustavila ali pozdravila še nimamo. Bolezen se včasih, kot rečeno, razkrije s prehodnim prevelikim delovanjem ščitnice, ki ga zlahka obvladamo z zaviralci sinteze ščitničnih hormonov (tirostatiki) in blokatorji beta-adrenergičnih receptorjev. Sledi postopen razvoj hipotiroze. Na srečo je moč premajhno delovanje ščitnice, ki bi bilo sicer v končni fazi smrtno, odlično obvladati z nadomeščanjem umetnih (sintetičnih) ščitničnih hormonov. Ta zdravila (npr. včasih Vobenol, danes Euthyrox, Eltroxin itd.) je seveda treba jemati običajno doživljensko v takem odmerku, da bo bolnikova vrednost TSH v normalnem območju. TSH v stabilnem stanju kontroliramo enkrat letno, sicer pa pogosteje. Med nosečnostjo se potreba po ščitničnih hormonih prehodno poveča, zato je treba odmerek zdravil prehodno dvigniti. Razlika je lahko tudi med posameznimi preparati ščitničnih hormonov, vplivajo tudi morebitna dodatna zdravila in način jemanja. Velja, da je najbolje jemati zdravila redno zjutraj na tešče. Odmerek nadomestnih hormonov je z leti potrebno običajno nekoliko povečati, saj lahko delovanje ščitnice usiha postopno. Opisani so tudi primeri, ko se je delovanje ščitnice čez čas spontano normaliziralo, vendar je žal to bolj izjema kot pravilo.

Kaj, če bolezni ne odkrijemo pravočasno?

Miksedemska koma je smrtno nevarno stanje, ki se razvije kot posledica dolgo časa neodkrite ali nezdravljene hude hipotiroze. Najpogosteje bolnika v takšno komo vrže dodaten stres, na primer okužba. Zaradi relativno dobre zdravstvene oskrbe in odgovornih bolnikov v Sloveniji takšnih primerov skorajda ni. Bolniki namreč običajno vedo, da je hipotiroza stanje, ki običajno terja redno, doživljenjsko jemanje ščitničnih hormonov v priporočenih odmerkih, ki jih določimo glede na vrednost TSH. Če pa do miksedemske kome vendarle pride, je smrtnost kljub zdravljenju zelo visoka. Podobno velja za izredno redko tirotiksično krizo, ki je posledica neodkrite ali nezdravljene hipertiroze, torej prevelikega delovanja ščitnice.