Poznamo dve obliki bronhitisa: akutni in kronični. Akutni se pojavi nenadoma in hitro izzveni, kronični pa se ponavlja vsako zimo z večmesečnim kašljem in gnojnim izmečkom. Kronični bronhitis sodi v sklop kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), ki lahko sčasoma zaradi razvoja emfizma izrazito okrni delovanje pljuč. Najpogostejši dejavnik tveganja za KOPB je kajenje.

AKUTNI BRONHITIS

Akutni bronhitis se običajno pojavlja ob virusnih okužbah, kot sta na primer gripa ali prehlad, lahko pa se zaplete z bakterijsko okužbo dihal. Najpogosteje se razvije pozimi, pogosteje pri bolj ogroženih skupinah, kot so kadilci, dojenčki, starejši ljudje in pljučni bolniki.

Simptomi

Vnetje povzroči zadebelitev sluznice bronhijev, zaradi česar se pojavi težko dihanje, ki ga spremlja piskanje v pljučih. Poleg tega izkašljujemo zelenkast ali rumenkast izmeček. Prihaja lahko tudi povišane telesne temperature in pekoče bolečine za prsnico.

Kako si pomagati?

Pomagajo lahko inhalacije pare, poleg tega je priporočljivo vlažiti zrak v bolnikovi sobi. Pomagajo lahko zdravila za zniževanje telesne temperature. Če gre za bakterijsko okužbo, je potrebno antibiotično zdravljenje. Če gre samo za virozo, antibiotiki ne bodo pomagali in jih ni smiselno jemati.

Akutni bronhitis se redko zaplete, a vseeno lahko pride do pljučnice, če se vnetje razširi v pljučno tkivo. Pride lahko tudi do vnetja poprsnice. Previdno torej, če opazite naslednje simptome:

– če izrazito dihate,

– če po treh dneh zdravljenja ni izboljšanja,

– če telesna temperatura preseže 38,3 stopinje Celzija,

– če ste pljučni bolnik ali sodite v skupino ljudi z večjim tveganjem za razvoj bronhitisa.

To morate vedeti!

KRONIČNI BRONHITIS

Kronični bronhitis je izraz, s katerim opisujemo dolgotrajen kašelj z izmečkom (produktiven kašelj). Povezan je s KOPB in se po navadi pojavlja pri starejših ljudeh. Prizadene 17 odstotkov moških in 8 odstotkov žensk od 40. do 64. leta starosti. Še posebej kadilce.

Simptomi:

Kriteriji za diagnozo kroničnega bronhitisa so: kašelj z izmečkom traja vsak 3 mesece na leto, dve leti zapored. Poleg kašlja se bolnik spopada še s:

– pomanjkanjem sape (sprva to bolnika ovira le med naporom, kasneje že med vsakodnevnimi opravili, kot je na primer oblačenje),

– večjo dovzetnostjo za okužbe,

– letargijo, zaspanostjo, pomanjkanjem koncentracije in slabim počutjem.

Hladen zrak, nenadne temperaturne spremembe in cigaretni dim običajno poslabšajo stanje.

Vzroki:

Glavni vzrok nastanka kroničnega bronhitisa in emfizma je cigaretni dim. Nekadilci se z njim praktično ne spopadajo, razen če se spopadajo s poklicno izpostavljenostjo prahu. Resnost bolezni je torej povezana s številom pokajenih cigaret na dan. K razvoju prispeva še onesnaženo okolje.

Do česa pride v pljučih?

Žleze v stenah dihalnih poti, ki izločajo sluz, se povečajo. Pričnejo izločati povečane količine goste, lepljive sluzi, ki jo izkašljamo kot izmeček. Ker je povečano nastajanje sluzi, se dihalne poti zamašijo. Stene dihalnih poti se zadebelijo in še dodatno ovirajo pretok zraka. V napredovanem stanju se stene dihalnih poti vnamejo, so polne gnoja, razjedene in brazgotinaste.

Kaj je emfizem?

Večina bolnikov s KOPB se spopada tudi z emfizmom. Emfizem je trajna poškodba pljuč, kjer se pljučni mešički povečajo in izgubijo elastičnost. Pretok zraka v pljuča se upočasni, kar povzroči pomanjkanje sape. Navadno se pojavi pri kadilcih.

Kako si pomagati?

Najpomembnejše je, da bolnik opusti kajenje. To bo ublažilo simptome celo pri močno razvitem kroničnem bronhitisu. Pomembno je, da se bolnik izogiba tudi drugim dejavnikom, ki poslabšajo bolezen, kot sta onesnaženo okolje in industrijski prah. Zdravljenje pa poteka z bronhodilatatoji, zdravili za razširjanje dihalnih poti, kortikosteroidi, zdravili za zmanjševanje vnetij, in antibiotiki. Pomembno je tudi vsakoletno cepljenje proti gripi in lahko tudi proti pnevmokokom. Pri hudih oblikah kroničnega bronhitisa lahko trajno zdravljenje s kisikom na domu izboljša stanje in izboljša kakovost življenja.