Trend dolgih delovnih ur, nenehnega spremljanja elektronske pošte in prekomernega stresa na delovnem mestu se mora prenehati, so opozorili trije britanski kardiologi iz treh različnih bolnišnic, ki opažajo, da so na urgenco vse pogosteje sprejeti mladi, ki utrpijo srčni infarkt. Kardiolog dr. Arjun Ghosh iz Barts centra za bolezni srca v Londonu je za Business Insider dejal, da je opazil 10 odstotni porast srčnih infartov med mladimi bančnimi uslužbenci, ki utrpijo srčni infarkt. Gre za paciente, ki so celo mlajši od 30 let.

Z njim se strinja tudi dr. Syed Ahsan, kardiolog iz klinike Canary Wharf, ki pravi, da kljub temu, da so banke sprejele ukrepe, da bi zmanjšale pritiske na svoje zaposlene in bi jim skrajšale delovnik, še vedno v resnici ni nikakršnih sprememb. Do ukrepov za zmanjšanje stresa na delovnem mestu je namreč prišlo, ko je leta 2013 v banki Bank of America zaradi srčnega infarkta umrl mlad pripravnik. Takrat so v Britaniji sprejeli ukrepe za zmanjšanje količine dela, števila ur in stresa, ki ga doživljajo mladi zaposleni.

''Ne glede na te ukrepe, so pritiski, ki se izvajajo na njih še vedno ogromni. Lahko so sprejeli ukrepe, da bi se stvari izboljšale, v resnici se veliko ni spremenilo,'' je dejal dr. Syed Ahsan, ki se redno sooča z mladimi pacienti, ki imajo zaradi prekomernega dela težave s srcem. Dr. Ahmed Elghamaz iz Bolnišnice v severnem Londonu se strinja in dodaja: ''Danes ni več nič nenavadnega, da mladi ljudje utrpijo srčni infarkt. To je postalo že tako pogosto, da nas ne šokira več. Ne rečemo si več: 'O, moj bog, saj je star komaj 25 let.' Nič nas ne šokira več.''

Čeprav trenutno še ni nikakršne formalne raziskave, ki bi odražala to stanje, so kardiologi odločeni, da je treba na tem področju vsekakor hitro reagirati in stvari spremeniti. ''Trend povečanih srčnih infarktov med mladimi bankirji kaže na jasen trend, ki se zagotovo pojavlja tudi na večji populaciji.''

Povečanje težav s srcem med mladimi je zagotovo posledica preveč stresnega življenja, dolgih delovnih ur in bolj nezdravega življenja, je prepričan dr. Elghamaz. Problem postaja vse večji ne samo med bančnimi uslužbenci, a tudi na drugih delovnih mestih, kjer se od delavcev zahteva preveč.

''Če boste še naprej delali, boste umrli''

Tega se dobro zaveda Laura, ki je bila zaposlena v večji evropski banki in je za Business Insider povedala svojo zgodbo. Laura ni njeno pravo ime, saj zaradi strahu pred posledicami, ni želela razkriti svoje prave identitete. Laura je takrat pogosto delala tudi do 4-ih zjutraj in bila v zadnjih dveh letih, ko je delala v banki, kar dvakrat hospitalizirana zaradi srčnega infarkta. ''Če boste še naprej delali, boste umrli,'' so ji rekli zdravniki.

Laura se spominja, da je delala noč in dan in da si ni mogla vzeti prostih dni niti, ko je imela močno otečeno grlo. Okužba se je kmalu razširila na srce in v ponedeljek zgodaj zjutraj leta 2015 je vstala iz postelje in nenadno začutila ostro bolečino v prsih. ''Dobesedno sem doživela srčni infarkt,'' pravi. Pred tem je bila zdrava in ni nikoli jemala drog. Kmalu za tem je dala odpoved: ''Mož mi je dejal, da noben denar na svetu ni vreden tega.''

Najpogosteje trpijo za srčno aritmijo in miokarditisom

Zdravniki pravijo, da med mladimi, ki so pod prevelikimi obremenitvami in stresi pogosto opazijo dva tipa srčnih bolezni - srčno aritmijo in miokarditis. Obe stanji lahko vodita do usodnega srčnega infarkta in sta pogosto posledica prekomernega dela, stresa ali uporabe drog.

Najpogostejši od obeh bolezenskih stanj pri mladih bankirjih pod 30 let starostjo je miokarditis - vnetje srca. Do njega lahko pride zaradi utrujenosti in izčrpanosti, ki oslabi imunski sistem. Miokarditis lahko povzroči stres ali virusna okužba. Slednja se razširi po telesu in sčasoma prizadene tudi srce. Aritmija pa je neenakomerno bitje srca, ki ga lahko povzročijo nenehni pritisk ali uporaba drog.

Študija, ki jo je izvedla britanska Univerza College na oddelku za epidemiologijo in javno zdravje, je pokazala, da delavci mlajši od 50 let, ki so nenehno pod kroničnim stresom, za 65 odstotkov pogosteje utrpijo srčni infarkt ali bolečine v prsih kot preostali.

Profesorica Alexandra Michael iz behavioralnega raziskovalnega centra na Univerzi v Pensilvaniji je preučevala zdravje in psihologijo zaposlenih v bankah v zadnjih 15-ih letih. V svoji raziskavi, ki je bila objavljena leta 2012, je spremljala dve skupini bančnih uslužbencev v dveh različnih bankah. Spremljala jih je od začetka njihove kariere in naslednjih 10 let. V četrtem letu je vsak zaposleni, ki je bil vključen v študijo že utrpel psihološke težave. ''Ne samo, da se pojavljajo novi tipi bolezni. Številni od njih so utrpeli izgorelost in celo bolezni, ki so sicer značilne za ljudi v starejši dobi. Sedaj že mladi ljudje zbolevajo za temi boleznimi. Med temi mladimi bankirji zaznavamo celo vrsto zdravstvenih težav.'' 

Čas je za spremembe!

Trend, o katerem so spregovorili trije kardiologi, trenutno kot omenjeno še ni dokazan, a strokovnjaki opozarjajo, da bo na tem področju treba narediti več raziskav. Predvsem, kako na zdravje mladih vpliva stres in delovno okolje. Hkrati pa bo temu primerno treba prilagoditi tudi zakonodajo na področju varovanja pravic zaposlenih, so prepričani ali preprečiti tovrstno izkoriščanje mladih zaposlenih - naj gre za banko ali za drugo delovno ustanovo.

Zdravniki tako sedaj želijo, da se na tem področju opravi več raziskav in da se odkrije, kako določeno delovno okolje, nivo stresa, dolžina delovnika natanko vplivajo na zdravje srca mladih zaposlenih.