Vizita.si
Klopni meningoencefalitis pri dobri tretjini bolnikov pusti posledice, kot so: glavoboli, slabo počutje, utrujenost, motnje spomina in mišljenja, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja.

Bolezni

Zavarujte se pred klopnemu meningoencefalitisu!

L.E.
23. 10. 2012 08.15
0

Jesensko in zimsko obdobje je najbolj primeren čas za cepljenje proti zelo nevarnemu klopnemu meningoencefalitisu. Vedite, da Slovenija sodi med države z najvišjo stopnjo razširjenosti te bolezni.

Klopni meningoencefalitis pri dobri tretjini bolnikov pusti posledice, kot so: glavoboli, slabo počutje, utrujenost, motnje spomina in mišljenja, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja.
Klopni meningoencefalitis pri dobri tretjini bolnikov pusti posledice, kot so: glavoboli, slabo počutje, utrujenost, motnje spomina in mišljenja, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja.FOTO: iStockphoto

Slovenija sodi med države z najvišjo stopnjo obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME), najbolj ogroženi pa sta Gorenjska in Koroška. Glede na razširjenost bolezni pri nas se je zelo koristno zaščititi s cepljenjem. Strokovnjaki s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarjajo, da je sedanje jesensko in prihajajoče zimsko obdobje najbolj primeren čas za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, pri čemer je pomembno, da so za popolno zaščito pred boleznijo prejeti vsi potrebni odmerki cepiva.

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, pravi: "Klopni meningoencefalitis je huda bolezen, ki prizadene osrednje živčevje in lahko na zdravju pusti resne posledice za vse življenje. Vedno znova opozarjamo na razmeroma visoko ogroženost, precepljenost prebivalcev Slovenije pa je še vedno majhna. Ljudje pogosto pozabijo, da je za doseganje ustrezne zaščite pred klopnim meningoencefalitisom treba opraviti osnovno cepljenje z vsemi tremi odmerki. Ta zaščita pa ne traja vse življenje in jo je treba v rednih časovnih presledkih (na 3 do 5 let) obnavljati. Zavedati se moramo, da bolezen zahteva dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo."

Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in pri izbranih osebnih zdravnikih.
Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in pri izbranih osebnih zdravnikih. FOTO: iStockphoto

KME je virusno vnetje možganskih ovojnic, ki se običajno pokaže dva do tri tedne po vbodu okuženega klopa. V začetnem obdobju se bolezen začne z znaki, kot so vročina, glavobol, utrujenost in slabo počutje. Po prehodnem izboljšanju se v naslednji fazi poleg visoke vročine pojavi tudi hud glavobol in bruhanje; pogosto je prisotno tresenje prstov rok in jezika, včasih motnje zavesti. Pri manj kot 10 odstotkih se pojavijo ohromitve. V Evropi umre približno odstotek obolelih, pri 5 odstotkih ostanejo trajne ohromitve, pri dobri tretjini bolnikov pa bolezen pusti posledice, kot so glavoboli, slabo počutje, utrujenost, motnje spomina in mišljenja, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja. Med bolniki, ki imajo dolgotrajne posledice po bolezni, so tudi otroci.

Stopnja obolevnosti za KME se v zadnjih desetletjih povečuje v nekaterih evropskih državah, tudi v Sloveniji, kar gre pripisati tudi ugodnim vremenskim razmeram, zaradi katerih so klopi dalj časa aktivni. Naše naravno gozdnato okolje in vremenski pogoji omogočajo klopom ugodne razmere za njihovo preživetje. V Sloveniji je stopnja ogroženosti visoka, incidenca namreč znaša kar 13/100.000 prebivalcev, precepljenost pa je med najnižjimi v Evropi, saj znaša le okoli 12 odstotkov. V Sloveniji zboli približno 270 oseb na leto, najvišja obolevnost je na Gorenjskem, kjer zboli povprečno 60 oseb letno. Bolezni so izpostavljeni odrasli in otroci, ki se gibajo v naravi in vse tiste osebe, ki svoj poklic opravljajo na prostem.

Cepljenje predstavlja edino učinkovito zaščito pred KME, treba pa je opraviti osnovno cepljenje z vsemi tremi odmerki. Priporočljivo je, da se ga opravi v hladnejšem obdobju leta, torej v prihajajočih jesenskih in zimskih mesecih, ko klopi niso aktivni. Drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa čez 6 do 12 mesecev. Nato so potrebni poživitveni odmerki: prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let, po 60. letu starosti pa ponovno na vsaka 3 leta.

Za ljudi, ki so s cepljenjem začeli v začetku tega leta, se priporoča, da osnovni program cepljenja s tretjim odmerkom zaključijo pred začetkom naslednje sezone aktivnosti klopov, ki bo spomladi. Cepijo se lahko tudi otroci od 1. leta dalje.

Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in pri izbranih osebnih zdravnikih.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 853