Pnevmokok (Streptococcus pneumoniae) je bakterija, ki najpogosteje povzroča bakterijske okužbe v domačem okolju in se prenaša s kihanjem, kašljanjem in kužnimi kapljicami. Od 40 do 50 odstotkov zdravih otrok in od 20 do 30 odstotkov zdravih odraslih je prenašalcev te bakterije, in sicer se te bakterije nahajajo v nosno-žrelnem delu glave.

Bakterija povzroča nevarne bolezni

Pri zdravih osebah obrambni mehanizem preprečuje razvoj okužbe. "Če oseba zboli za virusno okužbo, alergijo ali katero koli drugo osnovno boleznijo, se ta bakterija lahko širi v okolico. Možnosti širjenja sta dve. Lahko se bakterija širi v predel srednjega ušesa in povzroči vnetje, lahko se razširi v pljuča, lahko pride do vnetja obnosnih votlin ali pa bakterija pride v kri in povzroči zastrupitev krvi in se po krvi razširi v druge organe," pravi prof. dr. Milan Čižman s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V drugih organih okužba povzroči invazivne okužbe, ki se jih najbolj bojimo. "Ena od teh je zagotovo meningitis oziroma vnetje možganskih ovojnic, ki se lahko konča s smrtjo. Pri otrocih je smrtnost od pet- do desetodstotna, pri odraslih pa večja. Hudi bolezni sta tudi zastrupitev krvi in pljučnica, ki je zlasti težka pri starejših in otrocih, ki imajo druge osnovne bolezni."

Najbolj ogroženi so starejši in malčki

Za pnevmokoknimi okužbami zbolevajo osebe vseh starosti. "Najpogosteje pa za okužbami in invazivnimi boleznimi zbolevajo otroci med prvim in drugim letom starosti in odrasli starejši od 65 let," opozarja dr. Čižman. Pred vsemi temi boleznimi se lahko učinkovito zaščitimo s pravočasnim cepljenjem. Poleg tega, da bi s cepljenjem preprečili razvoj bolezni, bi s tem tudi veliko pripomogli k zdravju celotne populacije.

Cepljenje ima pomemben vpliv na populacijo

"Cepljenje na populacijo vpliva na več področjih. Eno je zagotovo znižanje incidence resnih invazivnih obolenj, ki so manj pogosta, a bolj nevarna. Seveda vpliva tudi na zmanjšanje incidence neinvazivnih obolenj, ki so povzročeni s pnevmokokom, posledično tudi na zmanjšanje nevroloških posledic invazivnih obolenj," pojasnjuje dr. Metka Paragi, vodja oddelka za medicinsko mikrobiologijo na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Kot pravi, je izjemno pomemben podatek tudi to, da s konjugiranim cepivom zmanjšujemo prisotnost nosilstva v nosno-žrelnem prostoru, kar pomeni, da cepljeni otroci ne bi bili več nosilci teh serotipov v nosno-žrelnem prostoru, tako pa bi omejili širjenje pnevmokoka v vrtcih, šolah in znotraj družine, še posebej z otrok na stare starše oziroma obratno. Bi se pa z višjo precepljenostjo tudi pomembno zmanjšala predpisovanje in uporaba antibiotikov. To je še posebej pomembno zato, ker so številne bakterije zaradi nepremišljene in prepogoste uporabe antibiotikov postale povsem odporne nanje.

Pnevmokokov je čez 90 vrst. "Tisti, ki se s tem ukvarjamo, vemo, da invazivna obolenja povzroča le majhno število pnevmokokov," razlaga dr. Paragijeva in dodaja, da so vsi ti serotipi, ki najpogosteje povzročajo okužbe, zajeti v cepivu. Pri nas je pri otrocih najpogostejših sedem, pri odraslih pa osem serotipov.

Novo cepivo je učinkovitejše

Pri cepivu je pomembna njegova valentnost. Valentnost cepiva pomeni, koliko različnih serotipov pnevmokoka vsebuje cepivo oziroma pred koliko serotipi ščiti: 7-valentna cepiva ščitijo pred sedmimi, 10-valentna pred desetimi in 13-valentna pred trinajstimi serotipi. Cepiva so razvili na osnovi teh spoznanj: 13-valentno cepivo ščiti pred serotipi, ki povzročijo več kot 90 odstotkov okužb pri otrocih v Sloveniji, 10-valentno cepivo ščiti pred serotipi, ki povzročijo 80 odstotkov okužb, 7-valentno pa pred serotipi, ki povzročijo 67 odstotkov okužb pri nas.

Trenutno se pri nas na tržišču pojavljajo štiri različna cepiva – 23-valentno polisaharidno cepivo ter 7-, 10- in 13-valentno cepivo. Polisaharidna cepiva so najstarejša, pri njih pa imunost povzroča polisaharid. "Izkazalo se je, da so polisaharidi premalo imunogeni, se pravi, da niso sposobni nuditi imunskega odgovora pri otrocih, mlajših od dveh let, ti pa najpogosteje zbolevajo," pravi dr. Paragijeva. Prav zato so se razvila konjugirana cepiva, pri čemer so strokovnjaki na neki način prelisičili imunski sistem tako, da so polisaharid vezali na protein in s tem dosegli večji imunski odgovor pri otrocih.

Kdaj naj bi se cepili?

"V Sloveniji je kolektivna imunost proti otroškim boleznim, kot so rdečke, mumps, davica in druge, zelo velika, saj je precepljenost več kot 95-odstotna. Upamo, da bomo v naš sistem vpeljali tudi cepljenje proti pnevmokokom, saj so ti sila problematične bakterije," razlaga doc. dr. Marko Vudrag, specialist higiene, vodja enote za nalezljive bolezni in strokovni direktor ZZV Nova Gorica. Kot pravi, je otroke treba cepiti zgodaj: "Lahko že od šestega tedna starosti dalje, vsekakor pa v prvem letu življenja, da se že v zgodnjem odraščanju izognemo morebitnim pnevmokoknim okužbam. Te namreč, če se pojavijo, resno načenjajo kakovost življenja otroka oziroma ga celo ogrožajo," še dodaja. Pozneje, pri treh ali štirih letih, je cepljenje smiselno le še za otroke, ki imajo kakšno osnovno bolezen, zaradi katere obstaja veliko tveganje za nastanek hudih okužb s pnevmokoki.

Za optimalno zaščito je potrebnih več odmerkov, odvisno od tipa cepiva in starosti otroka. Nekatere raziskave so potrdile, da je dobra zaščita, če dojenčka prvič cepimo na primer v šestem tednu in nato nadaljujemo vsaki drugi mesec še trikrat, "poživilno" četrto dozo pa damo v teku drugega leta starosti. Nekatere študije trdijo, da so dovolj trije odmerki.

Kontraindikacije in stranski učinki so zanemarljivi

Zdravstvenih razlogov za opustitev pnevmokoknega cepljenja je malo, saj je to cepivo mrtvo. Kontraindikacije so samo splošne kot za kakršna koli druga cepiva: akutna vročinska stanja, težja kronična stanja, imunska kompromitiranost, določene prirojene genske pomanjkljivosti ali morebitna preobčutljivost na kakšno komponento iz cepiva, vendar to ni absolutna kontraindikacija za cepljenje, takega otroka je kljub temu možno uspešno cepiti, pojasnjuje dr. Vudrag.

Ker nobeno cepivo ni popolno, ima seveda tudi to cepivo določene neželene učinke, a so ti zelo redki. "Pri tem cepivu lahko pride do lokalnih reakcij, kot so rdečina, bolečina in oteklina na mestu vbrizganja, potem pa so tu še splošni znaki, kot so vročina, izguba apetita in izjemno redko tudi alergična reakcija na cepivo," še dodaja dr. Čižman.

Starši se redko odločajo za cepljenje

V Sloveniji še ni bilo cepljenih toliko otrok, da bi lahko ocenjevali uspešnost cepljenja proti pnevmokoku. Vesna Plevnik Vodušek, dr. med., specialistka pediatrije in alergologinja, je na primer lani cepila 20 od 84 otrok primerne starosti, letos pa že osem otrok od 30. Vendar že opaža izboljšanje, tako le eden od teh 28 cepljenih otrok še naprej pogosto zboleva za gnojnimi vnetji srednjega ušesa. Opaža tudi bistvene razlike v odnosu do zaščitnega cepljenja med starši, ki imajo prvorojenca, in tistimi, ki imajo dva ali več otrok. "Če prvorojenec pogosto zboleva za pnevmokoknimi okužbami, najpogostejša so gnojna vnetja srednjega ušesa, se starši pri drugorojenem otroku večinoma odločajo za cepljenje proti pnevmokoku. Hkrati se tudi starši, ki sprva odklanjajo cepljenje, vendarle odločijo za to obliko zaščite, če njihov otrok zboli za pnevmokokno okužbo," pravi.

Ker cepljenja s pnevmokoknimi cepivi pri nas niso v rednem imunizacijskem programu, stroške cepljenja krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije samo za ogrožene skupine, indikacijo za cepljenje pa postavi lečeči pediater. Pri otrocih so indikacije za cepljenje proti pnevmokoknim boleznim kronična bolezen obtočil, dihal, jeter ali ledvic, asplenija (odstranitev vranice), sladkorna bolezen, polžev vsadek, nevromišične bolezni, likvorna fistula, maligne bolezni in bolezni krvotvornih organov, prav tako so upravičeni do brezplačnega cepljenja vsi imunsko kompromitirani otroci. Ogrožena skupina so tudi starejši od 65 let, ki so upravičeni do kritja stroškov za cepljenja proti gripi, ljudje, ki so jim odstranili vranico ali presadili kostni mozeg, in tako dalje.

Sicer odmerek cepiva trenutno stane 75 evrov, kar pomeni, da starše celotno cepljenje enega otroka stane 300 evrov. Slovenski strokovnjaki si zato prizadevajo, da bi se cena cepiva v prihodnosti vsaj znižala, če že ne bo tovrstno cepljenje vključeno v sistem obveznega cepljenja.