Strokovnjaki priporočajo cepljenje proti gripi zlasti rizičnim skupinam, to so starejši, kronični bolniki in nosečnice.

Bolezni

Cepljenje proti gripi - miti, resnice in dileme

STA/K.B.

28. 02. 2014 08.54

Za gripo vsako letno zboli med 5-10 odstotkov slovenskega prebivalstva, torej do 200.000 ljudi, za cepljenje proti tej bolezni pa se odločijo le štirje odstotki prebivalstva. Posebej težavna je nizka precepljenost rizičnih skupin, pri katerih so lahko zapleti zaradi gripe tudi usodni, so opozorili strokovnjaki.

Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Marta Grgič Vitek je na okrogli mizi z naslovom Cepljenje proti gripi - miti, resnice in dileme, ki jo je organizirala Zdravniška zbornica Slovenije, opozorila, da je gripa pri nas še v polnem razmahu, na jugu Evrope je celo v porastu, medtem ko se v ZDA že umirja.

Strokovnjaki priporočajo cepljenje proti gripi zlasti rizičnim skupinam, to so starejši, kronični bolniki in nosečnice. Pri njih lahko gripa povzroči tako hude zaplete, da lahko umrejo. V Sloveniji se cepi 18 odstotkov ljudi v omenjenih skupinah, cilj pa je 75-odstotna precepljenost. Tudi letos je zaradi zapletov že umrlo nekaj bolnikov, predvsem starejših.

Po besedah Tatjane Lejko Zupanc z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so samo prejšnji teden na kliniki sprejeli 122 bolnikov z zapleti zaradi gripe. Zaradi prezasedenosti so v bolnišnici Petra Držaja že odprli dodatni oddelek.

Imunolog Alojz Ihan meni, da se ljudje ne odločajo za cepljenje zlasti zato, ker gripe ne jemljejo dovolj resno. Predstavnica zdravniške zbornice in družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček je ob tem opozorila, da zaradi gripe posameznik izgubi pet do sedem delovnih dni. Poleg tega je nalezljivost v ožjem krogu obolelega okoli 30-odstotna.

Opozorila je tudi na nizko precepljenost zdravstvenega osebja. Kot pravi, bi morali biti zdravstveni delavci vzor svojim bolnikom, po drugi strani pa lahko tudi prenesejo okužbe na svoje bolnike, če niso cepljeni.

Ihan dodaja, da resnih pomislekov na račun cepljenja proti gripi ni, sploh odkar so cepiva brez konzervansov in adjuvansov, kar je pri ljudeh povzročalo strah oz. nezaupanje v cepivo. Je pa zaradi tega cepivo manj učinkovito. Ihan je tudi opozoril, da se blagodejni učinki cepljenja nosečnic kažejo tudi pri otroku. Če se otrok rodi v obdobju razsajanja gripe, ga materina protitelesa še vedno ščitijo.
Starejši od 65 let se na cepivo slabše odzivajo. Zato bi bilo po Ihanovih besedah smiselno, da se pri takšnih cepi celotna družina. S tem se namreč onemogoči prenos okužbe, prav tako je proti virusu gripe zelo učinkovit ukrep razkuževanje rok in površin domov.

Po besedah Grgič Vitkove so neželenimi stanski učinki po cepljenju proti gripi redki. Na nacionalnem inštitutu letno zabeležijo med šest in 23 prijav neželenih učinkov, najpogosteje gre za rdečina in bolečino na mestu cepljenja, včasih tudi vročina. Ti stranski učinki izzvenijo v dveh do treh dneh.