Letos je, kot pravijo na NIJZ, zaradi trenutne epidemiološke situacije še toliko pomembneje, da se čim več ljudi pred gripo zaščiti s cepljenjem, posebej ogrožene skupine, ki se soočajo s težjim potekom ali zapleti.

Kaj sploh je gripa?

Gripa običajno prizadene zgornje dihalne poti in se zlahka prenaša v obliki aerosola, kužnih kapljic, ki nastanejo pri kašljanju in kihanju obolelega. Kljub temu pa se virus gripe običajno širi z neposrednim stikom. Številne virusne bolezni potekajo s simptomi, ki so podobni gripi. Pravo gripo povzročajo virusi influence, predvsem virusa A in B. Za virus influence A so značilne pogoste spremembe beljakovinskih struktur v virusni ovojnici, zaradi česar nastajajo novi tipi virusa, proti katerim so ljudje slabše odporni ali pa sploh ne. Število primerov gripe se z leti spreminja, v veliki meri pa so jo pri nas in po svetu uspeli zajeziti s cepljenjem. 

"Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila: če zbolimo in bi lahko imeli gripo, ostanemo doma, temeljito in pogosto si umivamo roke ter si pri kihanju/kašljanju usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo oziroma kihamo/kašljamo v rokav. Najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje. Cepljenje proti gripi je koristno, saj ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo," imajo zapisano na NIJZ. 

Kot zanimivost glede na trenutne razmere, ki vladajo po vsem svetu, lahko povemo, da se občasno že od nekdaj pojavljajo novi tipi virusa, ki se razširjajo po vsem svetu in povzročijo pandemijo. Tako je denimo leta 1918 prišlo do pandemije španske gripe, 1957 se je pojavila pandemija azijske gripe, 1968 pandemija hongkonške gripe, leta 1977 pa pandemija ruske gripe. 

Kakšni so simptomi? 

Simptomi gripe naj bi se pojavili od 24 do 48 ur po okužbi. Marsikateri bolnik s prehladom je prepričan, da ima gripo, vendar so njeni simptomi precej huje izraženi kot simptomi prehlada, poleg tega pa je zanje značilno, da se razvijajo veliko hitreje. Prvi znak gripe je včasih blago mrazenje. V naslednjih urah pa se lahko pojavijo še:

- visoka telesna temperatura, znojenje in hujše mrazenje,

- bolečine v mišicah, še posebej v križu, 

- oslabelost,

- pogosto kihanje, izcedek iz nosu in neprehoden nos, pekoče bolečine v žrelu in kašelj.

Po preboleli gripi so nekateri bolniki še dalj časa utrujeni in malodušni, čeprav so druge težave že povsem izzvenele. Najpogostejši zapleti pri gripi so bakterijske okužbe dihal, bronhitis in pljučnica. Takšne okužbe so lahko smrtno nevarne, zlasti pri dojenčkih, starejših osebah s kronično srčno ali pljučno boleznijo ter pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Nevarne so seveda tudi za osebe z oslabelim imunskim sistemom, kot so denimo bolniki z aidsom. 

Kakšen je potek bolezni?

Pri večini zdravih ljudi za prebolevanje gripe zadoščajo počitek v postelji, uživanje veliko tekočine ter ukrepi za znižanje telesne temperature. Če ne pride do zapletov, večina simptomov mine po šestih ali sedmih dneh, kašelj lahko traja dalj časa. Zapleti, kot že omenjeno, pa so pogostejši pri občutljivih in rizičnih skupinah. Pri slednjih lahko pride do smrtno nevarnih zapletov, zlasti, če se ob gripi razvije pljučnica. Če začnete težko dihati ali povišana telesna temperatura traja več kot dva dni, pojdite k svojemu zdravniku! 

Zakaj, za kaj in za koga je priporočljivo cepljenje?

"Cepljenje priporočamo tudi družinskim članom vseh starejših oseb in kroničnih bolnikov, da virusa influence ne zanesejo v domače okolje in ob prebolevanju gripe ogrožajo svojca, ki ima težave z zdravjem. Poleg tega cepljenje priporočamo družinskim članom majhnih otrok, še posebej v primeru, da je v družini dojenček, mlajši od 6 mesecev, ki še ne more biti cepljen. Cepljenje je priporočljivo za zdravstveno osebje in ljudi v vseh tistih poklicih, pri katerih bi zaradi odsotnosti z dela zaradi gripe ohromela dejavnost (policija, carina, pošta, gasilci itd.)," pravijo na NIJZ.

Najučinkovitejša zaščita pred okužbo z virusom gripe je torej cepljenje. Slednje je še posebej priporočljivo za osebe s povečanim tveganjem za težji potek okužbe in zaplete, z izjemo dojenčkov, pa tudi za osebe, ki so virusom bolj izpostavljene, denimo za zdravstvene delavce in ostarele. Cepivo je učinkovito pri približno dveh tretjinah ljudi. Cepljenje ne zagotavlja popolne zaščite, ker se virusi pogosto spreminjajo in vsakoletne izbruhe gripe povzročajo drugačni tipi. Svetovna zdravstvena organizacija vsako jesen priporoči sestavo cepiva glede na pričakovane tipe virusa na nekem območju.

Kako, glede na trenutne razmere, poteka cepljenje proti gripi? 

"Za zagotavljanje najvišje stopnje varnosti in zaščite pred širjenjem okužb covid-19 bo potek dela na območnih enotah NIJZ organiziran nekoliko drugače kot doslej. Za cepljenje se je treba predhodno naročiti po telefonu ali elektronski pošti, saj je vstop v čakalnico zaradi individualne obravnave omogočen le naročenim in v dogovorjenem terminu. Osebno naročanje v ambulanti ni mogoče. Na cepljenje lahko pridejo le zdrave osebe, ki v zadnjih 14 dneh niso imele znakov respiratorne okužbe (povišana temperatura, kašelj, bolečine v grlu, žrelu, znaki prehlada, bolečine v mišicah), prav tako pa okužbe niso imele osebe, s katerimi živijo v istem gospodinjstvu. Obvezna sta uporaba kirurške maske ter razkuževanje rok ob vstopu v prostore območne enote NIJZ," pišejo na NIJZ.

Ambulante, ki opravljajo cepljenje proti gripi, najdete TUKAJ. 

Vir: NIJZ / dr. Miriam Stoppard, Zdravstveni vodnik za vso družino